Visoke temperature v zadnjih tednih ter pomanjkanje vlage in padavin so na sušno najbolj ogroženih območjih z odcednimi peščenimi in prodnatimi tlemi povzročile sušenje in propadanje poljščin. Kljub vmesnim padavinam je suša prizadela vse, kar še raste na njivah, torej koruzo, oljne buče, vrtnine, prizadeti so tudi trajni travniki, saj travna ruša ne prirašča.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Kolesarska legenda Ivan Ferčak, ki na dan prevozi več kot sto kilometrov
Ivan Ferčak iz Gomilice je v nedeljo, 21. aprila, dopolnil 75 let, a bolj kot trajanje njegovega življenjskega potovanja, pri njem prevzame strast do popotovanja po neštetih poteh na kolesu. To počne vsak dan, po šest ur na dan, pri tem v enem zamahu prevozi sto kilometrov in več. Tudi ob slabem vremenu kolesa ne postavi v kot, ampak pedale poganja na kolesarskih valjih v garaži, ob tem pa gleda skozi okno.
»Nekatere kulture bodo pomanjkanje vlage še lahko nadomestile, koruza na peščenih tleh pa ne,« pravi Metka Barbarič, specialistka za poljedelstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Murska Sobota. Lahka prst ne more zadrževati vode, takih tal pa imamo v Pomurju okoli dvajset odstotkov. Najbolj sušno ogrožena območja so v okolici Tišine, Rakičana, delno Beltinec ter okoli Odranec in Turnišča. Na teh območjih se posledice suše najbolj poznajo na koruzi.
Koruza je letos v Pomurju posejana na približno 18 tisoč hektarjih, od tega je zaradi vremenskih razmer prizadetih približno štiri do pet tisoč hektarjev. »Končna ocena prizadetih površin bo znana šele po žetvi,« pravi Barbaričeva.
Prizadeta koruza je primerna le za siliranje
Vodna bilanca zadnjih tridesetih dni je po podatkih oddelka za agrometeorologijo Agencije RS za okolje v večini regij na običajni ravni, nekoliko se je izboljšala v Pomurju in kaže zmerno sušne razmere. »Ker pa je bila predvsem koruza dolgo izpostavljena pomanjkanju padavin in visokim temperaturam, ni priraščala, kot bi morala. To se je videlo že od daleč po tem, da je zaradi pomanjkanja vlage začela zvijati liste,« je pojasnila Barbaričeva. Na srednje težkih tleh je koruza veliko boljša, saj je zadrževanje vode večje.
Večina posejane koruze je bila namenjena pridelavi zrnja. Ker se je priraščanje končalo predčasno, so rastline manjše, storži kratki, z malo zrnja in neizpopolnjeni. To pomeni manj zrnja, manjši pridelek, ki bo tudi manj kakovosten. Takšno koruzo bo treba predčasno pospraviti, najverjetneje silirati. Vsekakor bi se bilo dobro posvetovati s strokovnjaki za prehrano živali.
»Vedno večji problem v kmetijski pridelavi so visoke temperature zraka, nad 30 stopinj Celzija, kar zmanjša oplodnjo, cvetovi stročnic, bučnic in drugih rastlin odpadajo, koruza pa se slabo oplodi. Tudi slabo ravnanje s tlemi, marginalna rastišča, plitva tla in prodnato podtalje so najpogostejši vzroki za propadanje posevkov,« razlaga Zita Flisar Novak, specialistka za poljedelstvo pri KGZ Murska Sobota. Ker v Pomurju na splošno nimamo najbolj idealnih rastišč za koruzo, je treba bolj dosledno prilagajati agrotehniko in dati večji poudarek ohranjanju in izboljšanju lastnosti tal. »Tipa tal in lege zemljišč ne moremo spremeniti, lahko pa izberemo rastišču primeren hibrid, pri katerem upoštevamo ranost in odpornost proti suši, z rastišču primerno obdelavo tal, kolobarjenjem in gnojenjem pa izboljšamo fizikalne, kemične in biološke lastnosti tal in tako zmanjšamo strese v toku rasti, ki nastanejo zaradi nizkih temperatur, suše ali moče,« je še dejala Flisar Novakova.
