Kaj bo prinesel dogovor o vstopu v shemo največjim akterjem v predelovalni industriji, se bo hitro videlo. Verjetno se bo začel konkurenčni boj znotraj industrije. Da v tej igri ni milosti, se je pokazalo že ob aferi s poljsko govedino.
Toda ministrstvo se ni uklonilo in je vztrajalo, da je z znakom Izbrana kakovost možno certificirati le doma skoteno, rejeno in zaklano žival. Poleg tega so prašičerejci s statističnimi podatki uspeli dokazati, da imajo prav. Pri tem so se opirali na podatke o zaklanih prašičih v slovenskih klavnicah. Lansko leto so te zaklale 261 tisoč prašičev, od tega je bilo 186 tisoč prašičev domačih rejcev (doma skotenih in rejenih), 75 tisoč prašičev pa je bilo le rejenih v Sloveniji (pujski so bili uvoženi), del pa zajema uvoz klavnih živali.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Dvakratni bis za zasedbo Silence v Murski Soboti
Tako kot decembra 2022 v Lendavi je občinstvo tudi v Gledališču Park v Murski Soboti na tokratnem koncertu skupine Silence dvakrat zahtevalo dodatek. In ga tudi dobilo.
Delež teh je minimalen, saj mesna industrija uvaža svinjske polovice. Za zadostitev slovenskih potreb po svinjskem mesu morajo mesarji in trgovci še vedno uvoziti 600 tisoč svinjskih polovic (300 tisoč prašičev). V torek je bilo zadnje usklajevanje okrog vstopa prašičerejcev v shemo. Po dolgotrajnih pogajanjih, ko so predstavniki GIZ meso uvideli, da preigravanja z Izbrano kakovostjo Slovenije niso možna, so privolili in vstopili v shemo. S sklenjenim dogovorom je bil izpolnjen pogoj za pripravo strategije in načrta finančne pomoči za povečanje samooskrbe, ki ga bo pripravilo ministrstvo.
Alojz Varga, predsednik Zveze prašičerejcev, je prepričan, da so dosegli pomemben cilj. Z vstopom v shemo Izbrana kakovost Slovenije prašičerejci pričakujejo vsaj za pet centov višje cene od povprečnih odkupnih cen. Po njegovi oceni ne gre za nenormalno zahtevo, saj se v Evropi vse bolj uveljavlja praksa, ki so jo začeli trgovci, da rejcem priznavajo dodatne stroške za dobrobit živali. Tudi za rejce veljajo ostre zahteve, tako npr. več ne bo mogoče mešetariti s sojo. Vsak rejec bo moral dokazati, da ne krmi s sojo, ki vsebuje gensko spremenjene organizme.
Kaj bo prinesel dogovor o vstopu v shemo največjim akterjem v predelovalni industriji, se bo hitro videlo. Verjetno se bo začel konkurenčni boj znotraj industrije. Da v tej igri ni milosti, se je pokazalo že ob aferi s poljsko govedino.
