Po štirih mesecih od uveljavitve prve v nizu pravic po zakonu o dolgotrajni oskrbi še nobeden od več kot tisoč prosilcev ni postal oskrbovalec družinskega člana.
Pravice ne prinašajo niti odločbe, ki so jih centri za socialno delo izdali za preoblikovanje statusa družinskega pomočnika v oskrbovalca, za kar je bilo oddanih prav tako skoraj petsto vlog. Kajti ministrstvo za solidarno prihodnost je šele zdaj vzpostavilo informacijsko podporo izvajanju zakona.
Kot vemo, je bil zakon sprejet avgusta lani in pospremljen z všečnimi političnimi razlagami o dobrobiti, ki jo prinaša za ljudi. Velika pričakovanja so se spremenila v veliko razočaranje, da gre za nedomišljenost sistema, pa kažejo tudi napovedi ministrstva, da bodo zakon v drugi polovici leta dopolnjevali.
Ljudje čakajo na pomoč
»Starejši potrebujejo pomoč takoj, ne pa da se nanjo čaka več mesecev,« bistveno zamero navede Vijola Bertalanič, članica upravnega odbora Združenja društev upokojencev Slovenije (ZDUS). Domovi za starejše so bodisi zasedeni ali zaradi pomanjkanja kadra novih stanovalcev ne sprejemajo, tako da svojcem v stiski ne preostane drugega, kot da za čas svoje odsotnosti nekomu plačajo za oskrbo ali sami ostanejo doma in se posvetijo oskrbi. Problem je tudi v tem, kdo sploh lahko pridobi status oskrbovalca družinskega člana, še podčrta Bertalaničeva. To so lahko samo tisti člani družine, ki z upravičencem živijo v istem bivališču, kar ni pošteno, ZDUS pa tudi opozarja na izključevanje upokojencev, ki ne morejo biti oskrbovalci, čeprav skrbijo za svoje ostarele starše. »Ponovno poudarjam, da starejši od 65 let niso v enakem položaju kot invalidi. Večjo podporo bi morali po zakonu dati tudi neformalnim oskrbovalcem, ki že sedaj opravijo precej skrbstvenega dela,« na bistveno vrzel zakona znova opozarja Vijola Bertalanič. Kaj od tega bo ministrstvo upoštevalo pri spremembi zakona, bo znano šele v drugi polovici leta.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Koliko ljudi na pravico čaka v Pomurju?
Center za socialno delo (CSD) Pomurje je do 26. aprila prejel 104 vloge za uveljavljanje pravice do oskrbovalca družinskega člana, od tega so do konca marca prejeli 16 vlog v enoti CSD v Lendavi, 20 v enoti Ljutomer, 52 v Murski Soboti in tri v Gornji Radgoni. Komisija pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), ki ocenjuje, ali prosilec zaradi težke motnje v duševnem razvoju ali zaradi hude gibalne oviranosti potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, je doslej izdala 13 mnenj. To mnenje je namreč pogoj, da center za socialno delo sploh lahko izda odločbo.
CSD Pomurje pa je doslej izdal že 13 odločb tistim, ki so zaprosili, da se jim veljavna pravica do družinskega pomočnika prevede v pravico do oskrbovalca družinskega člana. Vse so že tudi obiskali na domu ter z njimi pripravili začasni osebni načrt, s katerim se bodo določile storitve dolgotrajne oskrbe. V postopkih prevedbe mnenja komisije ZPIZ ni bilo treba pridobivati, ker so osebe, za katere se uveljavlja pravica, že bile upravičene do pravice do družinskega pomočnika.
Z odločbo pravica še ni v žepu
Izdana odločba o oskrbovalcu družinskega člana pa še ne pomeni, da ima prosilec pravico v žepu. Po izdaji odločbe je treba z vsakim upravičencem pripraviti osebni načrt. Upravičenec se bo namreč moral odpovedati vsem tako imenovanim primerljivim pravicam, do katerih je upravičen, na primer dodatku za pomoč in postrežbo. Upravičenost do primerljivih pravic, izjema so pravice do institucionalnega varstva, bo center za socialno delo preverjal pri Inštitutu RS za socialno varstvo, ki bazo podatkov v tem trenutku že vzpostavlja, upravičenec pa bo moral podpisati tudi izjavo o (ne)koriščenju pravic. »Šele po vsem navedenem bo pravica do oskrbovalca družinskega člana dokončno vzpostavljena in jo bo upravičenec lahko koristil v celotnem obsegu, kandidat za oskrbovalca družinskega člana pa začel opravljati svojo nalogo,« pojasnjujejo v CSD Pomurje.
In kaj zdajšnje vmesno obdobje pomeni za družinske pomočnike in kaj za svojce, ki so se pripravljeni odpovedati zaposlitvi z namenom, da postanejo oskrbovalci družinskega člana? Tistim, ki so bili doslej upravičeni do pravice do družinskega pomočnika, kljub novi odločbi prejšnji status ni prenehal, prav tako so na tej osnovi ves čas prejemali dohodek in potrebno pomoč. »Vsem, ki na novo uveljavljajo pravico do oskrbovalca družinskega člana, pa pojasnjujemo, da naj najprej počakajo mnenje komisije pri ZPIZ in šele potem sprožijo vse potrebne postopke, vezane na delovno zakonodajo,« še svetujejo v CSD Pomurje. Pogoj za pridobitev statusa oskrbovalca družinskega člana je, da izstopi s trga dela, torej pusti službo oziroma se odjavi iz evidence brezposelnih in se v celoti posveti oskrbi svojega družinskega člana.
Obljubljeno plačilo
Zakon določa, da bo oskrbovalcu pripadal 1,2-kratnik minimalne plače, če bo skrbel za enega družinskega člana, oziroma 1,8-kratnik minimalne plače, če bo skrbel za dva. Pripadalo mu bo tudi 21 dni dopusta, v tem času pa bo svojec, za katerega skrbi, imel nadomestno oskrbo bodisi na domu bodisi v instituciji.