Ob številnih problemih, ki spremljajo zdravstvo in so sistemske narave, so se v Zdravstvenem domu Ljutomer odločili, da se bodo osredotočili na tista področja, na katere pa sami lahko vplivajo in jih izboljšajo. V tem smislu so decembra lani izvedli spletno anketo o zadovoljstvu uporabnikov z njihovimi storitvami, ki je prva te vrste. V anketi je sodelovalo 439 ljudi, ki so zadovoljstvo s storitvami ocenili na lestvici od ena do pet s skupno oceno 4,02. Tri četrtine sodelujočih je z delovanjem zdravstvenega doma bilo zadovoljnih ali zelo zadovoljnih, nezadovoljstvo je izrazilo manj kot deset odstotkov. Preostali se niso opredelili.
"Z rezultati ankete smo zelo zadovoljni," je na tiskovni konferenci povedal direktor Boštjan Pihlar. Anketa daje neke usmeritve za sprejemanje novih ukrepov, katerih učinke bodo preverjali z novimi anketami, ki bodo postale stalnica.
Preberite še
Odpri v novem zavihku(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Večina anketiranih je tudi navedla, da so se na storitve naročili, kar je bilo praksa v času epidemije in se tudi ohranila. Kar devetdeset odstotkov uporabnikov zdravstvenih storitev se zdaj nanje naroči, izpostavi Pihlar, kar sam ocenjuje kot pozitivno v smislu razporejanja dela v ambulantah in pri tem, da se lahko zdravniki posvetijo tudi obravnavam na daljavo. Kajti skoraj polovico storitev namreč zdaj izvedejo na tak način. Zaradi naročanja pa bolniki tudi več ne čakajo dolgo v čakalnicah.
"Če smo imeli leta 2019 v našem zdravstvenem domu 74 tisoč obravnav, jih je lani bilo že 127 tisoč. Fenomen praznih čakalnic torej ni v tem, da mi ne bi delali, ampak, da smo vzpostavili nek drugačen način obravnavanja bolnikov, s katerim tudi uspemo oskrbeti bistveno več pacientov," je poudaril Pihlar.
Ljutomerski zdravstveni dom je lani uvedel tudi centralni sistem naročanja, klice pa ne sprejemajo telefonisti, ampak usposobljene medicinske sestre. Vsi telefonski klici, ki jih je na teden približno 1500, so usmerjeni v to ambulanto. Marsikateri bolnik že s tem, da pokliče pride do želene storitve, na primer do napotnic, receptov ali bolniških. Kadar pa medicinsko osebje ugotovi, da gre za nujni primer, to sporočilo preda zdravniku. Ta potem poklice bolnika ali mu svetuje, da se oglasi v ambulanti. "Bolnikom poskušamo tudi na tak način priti nasproti," je še izpostavila Renata Škrget, pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege.
Z namenom izboljšati dostopnost do osebja oziroma ambulant so lani v celoti spremenili tudi telefonsko shemo. Digitalizirali so vse telefonske klice in njihovo spremljanje, tako da je mogoče videti vse prejete in neodgovorjene klice. "Naš sistem je nastavljen tako, da vse neodgovorjene klice do konca delovnega časa pokličemo nazaj. To pomeni, da danes v zdravstvenem domu Ljutomer konec delovnega dneva ni nobenega neodgovorjenega klica. Mislim, da je to velik uspeh, ki smo ga uspeli zagotoviti za naše bolnik. Lahko povem, da od sredine lanskega leta, ko smo to vzpostavili, nismo prejeli nobene pritožbe, da smo nedosegljivi ali da kdo ne bi mogel priti do storitev," podčrta Pihlar.
Ker so tudi ugotavljali, da vse več ljudi informacije išče na spletni strani zdravstvenega doma, so zaposlili človeka, ki polovico delovnega časa skrbi samo za sprotno osveževanje vseh pomembnih podatkov glede urnikov dela in drugih vsebin. Spletna stran ima tako mesečno od devet do deset tisoč unikatnih vstopov, razmišljajo pa že tudi o njeni nadgradnji v smislu večje proaktivnosti.