Preberite še
Odpri v novem zavihkuDobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Marjan Farič, predsednik PDGM MS, je med drugim poudaril, da ta praznik ni le regionalni, ampak je državni praznik, ter da ne more in ne sme biti omejen le na Prekmurje in nekaj slabo opaznih dogodkov. »Prekmurke in Prekmurci ne tedaj niti dandanes v svoji državi Sloveniji ne želimo ostati le neka obrobna etnična in jezikovna slovenska posebnost, temveč smo že več kot stoletje neločljiv in enakovreden del slovenskega narodnostnega, kulturnega, geografskega in ekonomskega prostora.«
Spomnil je tudi na pomen Rudolfa Maistra in njegove vojaške zasluge za zavarovanje celovitosti slovenskega narodnega ozemlja ter kako so Maistrovi borci, med katerimi so bili tudi prekmurski rojaki, vplivali na usodo Prekmurja. V Prekmurju sicer ni bila potrebna vojaška akcije, saj se je prekmursko vprašanje reševalo na diplomatskem parketu. Združitev, še poudarja Farič, pa je zasluga tudi domačih ljudi, razumnikov z obeh bregov reke Mure, večinoma katoliških duhovnikov in domoljubov, ki so v danem trenutku zastavili vse sile in svoj intelektualni potencial, da bi se Prekmurci združili s slovenskimi sobrati.
Zbrane je nagovoril tudi podžupan Zoran Hoblaj, ki je v funkciji župana, in spomnil, da moramo Prekmurci ohraniti svojo držo, biti ponosni na Prekmurje ter negovati prekmurske vrednote. Prisotne so bile tudi veteranske in domoljubne organizacije Pomurja.