Prebivalci manjkajo v vsaki vasi in mestu

Kot je znano, bo Slovenija upravičena do 10,5 milijarde evrov, od tega lahko pričakuje 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde evrov posojil. Pri koriščenju teh sredstev bodo imele lokalne skupnosti in regije velik doprinos, v svojem dopisu županom poudarja Janša, njihovo sodelovanje pa vidi predvsem na štirih področjih. Kot prvo omenja okrevanje po pandemiji, ki bo zajemalo podporo zdravstvu in dolgotrajni oskrbi starejših, s tem pa tudi gradnjo negovalnih bolnišnic, domov za starejše, varovanih stanovanj in dnevnih centrov za starejše. Drugo področje je krepitev zelene Evrope, zajemalo pa bi oskrbo z vodo, ravnanje z odpadnimi vodami, energetsko obnovo stavb, obnovljive vire energije, daljinske sisteme ogrevanja, kolesarske poti in drugo. Področje digitalne transformacije vidi kot tretje področje, zajemalo pa bi gradnjo širokopasovnih internetnih povezav, digitalno preobrazbo občin in krepitev digitalnih veščin. Četrto področje je podpora regionalnim in nacionalnim ukrepom za ureditev obrtnih in poslovnih con, podporo turizmu, gradnji razvojnih osi, posodabljanju železniškega prometa, izboljšanju poplavne varnosti, gradnji namakalnih sistemov in drugo.

Toda obdobje iskanja smeri nadaljnjega razvoja je pomursko regijo ujelo v situaciji, ko je po stečaju RRA Mura leta 2015 ostala brez enovite in učinkovite razvojne agencije, zdajšnjim razvojnim agencijam, ki so v obliki mrežne organiziranosti prevzele naloge in pristojnosti RRA Mura, pa se konec leta izteče vpis v evidenco regionalnih razvojnih agencij pri gospodarskem ministrstvu. Status nosilne regionalne razvojne agencije za Pomurje ima zdaj Razvojni center Murska Sobota, kot sodelujoče pa so razvojna agencija Sinergija, Prleška razvojna agencija in Pora.

»Dejstvo je, da regiji manjka neka skupna razvojna agencija, kot je bila RRA Mura,« ugotavlja Glavač, vendar hkrati poudarja, da ustanavljanje neke nove skupne regijske razvojne agencije časovno zdaj ni izvedljivo, kajti občine zanjo ne bi uspele pravočasno sprejeti ustanovnega akta.
Moravskotopliška občina pa je tudi šele zdaj začela postopek objave razpisa za izbor regionalne razvojne agencije za pomursko razvojno regijo za programsko obdobje 2021–2027, kljub temu da je že februarja letos svet regije to s sklepom naložil velikopolanski občini kot donedavni predsedujoči občini. Na razpis se bodo lahko prijavile vse razvojne agencije v regiji, vprašanje pa je, ali vse tudi izpolnjujejo razpisne pogoje.
Člani Sveta Pomurske razvojne regije, torej župani in županje pomurskih občin in predsednik sveta madžarske samoupravne narodne skupnosti, do 7. avgusta na dopisni način potrjujejo oziroma dajejo pripombe na osnutek besedila omenjenega javnega razpisa.
»Zdaj bomo poskušali zadevo izpeljati tako, da ne bomo zaostali v postopkih, ki so pomembni za naslednji sedemletni finančni okvir, ki ga je Slovenija dosegla s pogajanji,« je glede vpliva izbora regionalne agencije za Pomurje na pripravo razvojnih projektov za novo programsko obdobje povedal sogovornik. Razvojnega konja bo torej treba zajahati, s sedlom ali brez.
Ne glede na organiziranost regijske razvojne agencije v prihodnje pa je, tako Glavač, zdajšnja vlada oziroma državni okvir veliko bolj naklonjen regionalnemu razvoju kot prej, in to ne le na načelni ravni.

Če jezdecev ni, tudi konji ne pomagajo
Na čem lahko regija gradi svoj razvoj? Na številnih prednostih, o katerih je bilo doslej že veliko govora, ob vseh znanih in izpostavljenih razvojnih priložnostih za krepitev gospodarstva in blagostanja ljudi pa je bilo doslej povsem zanemarjeno ključno vprašanje razvoja, in to je demografska ogroženost. V zadnjih tridesetih letih se je število prebivalstva v regiji skrčilo za 20 tisoč, vendar demografska politika ni zajeta v nobenem razvojnem dokumentu. »Prebivalci manjkajo v vsaki vasi, v vsakem mestu, v vsakem vrtcu, ob tem pa na ravni regije množimo institucije. Skoraj vsako leto je kakšna zraven. V manjših krajih tako že nastaja problem, da glede na zakonodajo ne bodo mogli več imeti gasilskega društva, saj ni dovolj ljudi,« je poudaril Glavač. S tem vprašanjem pa je povezano tudi staranje prebivalstva in problem domskega varstva, dolgotrajne oskrbe oziroma oskrbe na domu.

Kateri pomurski projekti so na seznamu?

Vlada je na podlagi Interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji covid-19 določila seznam 187 pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji. Na tem seznamu, ki se bo lahko tudi spreminjal, so naslednji pomurski projekti:
- obnova mokrotnih habitatov ob Muri (nad 5 milijonov evrov),
- zmanjšanje poplavne ogroženosti ob porečju Mure, I. faza (nad 25 milijonov evrov), 
- vodovod Pomurje B (nad 5 milijonov evrov),
- vodovod Pomurje C (nad 5 milijonov evrov),
- daljnovod Cirkovci–Pince (nad 5 milijonov evrov),
- dvosistemski daljnovod od Murske Sobote do Mačkovec (nad 5 milijonov evrov),
- dvosistemski daljnovod od Murske Sobote do Lendave (nad 5 milijonov evrov),
- dvosistemski daljnovod od Lenarta do Radenec (nad 5 milijonov evrov), 
- prenosni plinovod R15 od Pinc do Kidričevega z navezavo na Madžarsko (vse tri faze skupaj nad 15 milijonov evrov),
- plinovod od Ljutomera do Kidričevega z navezavo na Madžarsko, status projekta je PCI (skupni interes) (nad 25 milijonov evrov),
- obvoznica Murska Sobota (nad 25 milijonov evrov),
- rekonstrukcija ceste od Murske Sobote do Gederovec (nad 5 milijonov evrov),
- Muralist, Pokrajinski arhiv Maribor – izpostava Murska Sobota (nad 5 milijonov evrov).