Minilo je leto dni od takrat, ko je bila na pobudo soboške občine in na ogorčenje večine drugih občin sopogodbenic, ki sofinancirajo delovanje Pokrajinske in študijske knjižnice (PIŠK) Murska Sobota, za direktorico tega javnega zavoda imenovana Klaudija Šek Škafar, ki je bila do tedaj zaposlena v družbi Saubermacher Komunala kot vodja prodaje. V preostalih občinah so menili, da bi morala knjižnico še naprej voditi dotedanja direktorica Jasna Horvat. Kot smo izvedeli od nekaterih zaposlenih, ki se ne želijo izpostaviti, niso zadovoljni s tem, kako Šek Škafarjeva vodi knjižnico, kar pripisujejo njenemu domnevno slabemu poznavanju knjižničarske stroke. Pri tem še opozarjajo, da bi morala po zakonu o knjižničarstvu Šek Škafarjeva v enem letu od imenovanja opraviti strokovni izpit, česar še ni naredila. Šek Škafarjeva pojasnjuje, da mora direktor v skladu z odlokom o ustanovitvi Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, če nima bibliotekarskega izpita, tega opraviti najpozneje v dveh letih od imenovanja. »Eden od pogojev za pristop k opravljanju bibliotekarskega izpita je tudi uspešno opravljen študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva, ki ga trenutno obiskujem. Bibliotekarski izpit bom opravljala letos,« pravi. Razlog za sklicevanje na dva različna roka, v katerem je treba opraviti omenjeni izpit, tiči v dejstvu, da občini ustanoviteljici knjižnice (Murska Sobota in Beltinci) nista spremenili odloka, tako da bi sledili spremembi zakona o knjižničarstvu, ki je omenjeni krajši rok postavil ravno z namenom zaščite knjižničarske stroke.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Brez izpita ne bo službe
»Zakon je nad odlokom,« svoje mnenje pove predsednica Združenja splošnih knjižnic Vesna Horžen. Temu pritrjujejo tudi na ministrstvu za kulturo, kjer pravijo: »Zakon jasno določa obdobje, v katerem mora oseba, ki zaseda delovno mesto, za katero je kot pogoj določen tudi opravljen bibliotekarski izpit, tega tudi opraviti. In sicer je povsem jasno določeno, da ga mora opraviti v enem letu od sklenitve delovnega razmerja ali po premestitvi na delovno mesto, navedeni rok pa se lahko iz upravičenih razlogov podaljša največ enkrat za obdobje šestih mesecev.« Predsednik sveta zavoda PIŠK Marko Polanšček pojasnjuje, da je Šek Škafarjeva na zadnji seji sveta zavoda članom sveta zadovoljivo in izčrpno pojasnila, zakaj izpita še ni opravila. »Ker medletni vpisi v izobraževalni program niso omogočeni, se je lahko vanj vključila šele jeseni lansko leto, zato tudi izpita še ni mogla opraviti.« Horženova meni, da je to vsekakor razlog, ki upravičuje podaljšanje roka za dodatnih šest mesecev. »Vsa znanja, ki jih imenovani direktorji prinesejo s seboj, tudi s področja menedžmenta, so v naši branži zelo zaželena, saj gre za veščine, ki so nujne za uspešno vodenje knjižnice. Hkrati pa je direktor tudi strokovni vodja knjižnice, ki mora poznati stroko,« še pojasni Horženova. Podoben primer so imeli tudi v gornjeradgonski knjižnici, kjer so konec lanskega leta objavili razpis za direktorja. Tudi tam imajo v odloku o ustanovitvi zavoda še določen dveletni rok, vendar so se pri razpisu držali zakona in določili enoletni rok.In kaj bi se zgodilo, če direktorica izpita ne bi opravila v danem roku? Na ministrstvu za kulturo glede tega ne puščajo nobenega dvoma: »Če javni uslužbenec ne opravi bibliotekarskega izpita, mu preneha delovno razmerje naslednji dan po preteku roka.«
