V zimskem času je zrak v Sloveniji obremenjen predvsem z emisijami iz malih kurilnih naprav na lesno biomaso, zaradi razgibanega reliefa in lege v zavetrju Alp pa so pogoji za redčenje izpustov v tem času pogosto slabi. To privede do poslabšanja in povečanih koncentracij izpustov škodljivih snovi v zrak, je izpostavila direktorica direktorata za okolje na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tanja Bolte. Kot je opozorila, so še posebej problematične vrednosti delcev PM10, drobnih delcev PM2,5 in benzo(a)pirena.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Za zmanjšanje emisij so zato pomembni redno vzdrževanje in čiščenje malih kurilnih naprav ter izbira ustreznega goriva. V mali kurilni napravi na trdno biomaso je po besedah Bolte dovoljeno uporabljati le naravni les v vseh oblikah, kot so drva, žagovina, kosi, odrezki, lubje in storži, ter lesne ostanke, brikete ali pelete iz naravnega lesa. "Ne smemo pa kuriti lesene embalaže, lesnih odpadkov, obdelanega lesa, stavbnega in drugega pohištva, ivernih plošč, papirja, plastike, tekstila in drugih gospodinjskih odpadkov ter vlažnih drv," je nanizala.
Sebastijan Zupanc iz Zbornice komunalnega gospodarstva, ki združuje tudi dimnikarska podjetja v državi, pa je opozoril na pomembnost nakupa primerne kurilne naprave. Kot je dejal, je na trgu veliko takšnih, ki ne zadostujejo strogim merilom glede izpustov. Ko se kurilna naprava vgradi, pa je treba narediti osnoven pregled. "Pokliče se dimnikarja, ki naredi prvi pregled naprave, izmeri emisije in vpiše napravo v državno evidenco, kjer so evidentirane vse kurilne naprave," je povedal in dodal, da morajo lastniki naprave skladno s predpisi poskrbeti za pregled in čiščenje najmanj enkrat letno.
Če dimnikarji zaznajo nepravilnosti na napravi, o tem seznanijo lastnike. V primeru, da se napak ne odpravi, jih prijavijo inšpekcijskim službam. "Tukaj se trka na vest posameznika, da poskrbi zase in za okolico," je pojasnil Zupanc in dodal, da je kaznovanje zadnja stvar, ki se je poslužujejo. Opozoril je tudi na nujnost zagotavljanja primerne kakovosti goriva. Če drva niso primerno suha, po njegovih besedah ne pride do popolnega izgorevanja, zaradi česar nastaja ogljikov monoksid, posledično pa lahko pride tudi do dimniškega požara.
Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije je povedal, da so bili letošnji rezultati testov peletov dobri - od 22 vzorcev jih je 17 dobilo oceno zelo dobro. Ob tem je po njegovih besedah na trgu tudi vse več kakovostnih pelet slovenske proizvodnje.
Da se lahko državljani v primeru zamenjave kurilne naprave obrnejo po nasvet na energetske svetovalce mreže ENSVET, pa je poudarila koordinatorica mreže Tjaša Bandelj. Ti ljudem svetujejo, da pred tem korakom pridobijo čim več strokovnih informacij o cenah energentov in izkoristkih ogrevalne naprave. Ob tem pa opozarjajo tudi na pravilno vgrajenost naprav.
Posledice onesnaženega zraka za ljudi
Majda Pohar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je medtem predstavila negativne posledice onesnaženega zraka na zdravje ljudi. Te so lahko kratkotrajne, kot so kašljanje, težko dihanje, lahko pa gre za poslabšanje že obstoječih bolezni dihal, srca in ožilja. Pri dolgotrajni izpostavljenosti lahko nastanejo okvare v žilnih stenah, pospeši se proces nastajanja ateroskleroze in nagnjenost za nastanek krvnih strdkov. Onesnažen zrak je tudi dokazano rakotvoren. "Pri raziskavah se je pokazalo, da se tveganje za pljučnega raka povečuje z izpostavljenostjo delcem," je poudarila Pohar. Na NIJZ ljudem priporočajo spremljanje podatkov o stanju glede prisotnosti onesnaževal v zraku, ki jih na spletnih straneh objavlja Agencija RS za okolje, pa tudi, da v času večje onesnaženosti omejijo gibanje na prostem.