Ascent je tožil Geoenergo, družbo v lasti države in Petrola, s katero sodeluje pri pridobivanju plina na petišovskem plinskem polju. V pravdi, ki je potekala na višjem sodišču v Ljubljani, je dosegel izplačilo 1,68 milijona evrov za izpad dohodka v obdobju od aprila 2020 do junija 2022 na osnovi priznane pravice do 90 odstotkov proizvedenih ogljikovodikov iz vrtin Pg-10 in Pg-11A. Novico o tem je Ascent Resources objavil v začetku avgusta.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V zadnji Restavraciji Mira Borko Prelog
Mira Borko Prelog je kot gosta pripeljala svojega brata.
Samo dva tedna po objavi te novice je britanska družba zainteresirano javnost seznanila, da je pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov (ICSID) s sedežem v Washingtonu sprožila arbitražni postopek. Sloveniji očita kršitev dvostranskega investicijskega sporazuma med Veliko Britanijo in Slovenijo ter pogodbe o energetski listini (ECT).
To je tuji vlagatelj napovedal že pred dvema letoma z začetkom postopka, presenetljiva pa je prikazana škoda, ki naj bi jo utrpel. Od prvotnih sto milijonov evrov je poskočila na kar 500 milijonov evrov, Sloveniji, ki je predlog o sporazumni rešitvi spora s sklenitvijo poravnave zavrnila, pa očitajo, da je podjetju onemogočila naložbo v pridobivanje plina v Petišovcih.
Spomnimo. Spor se je začel, ko je Agencija za okolje (Arso) marca 2019 odločila, da morata Ascent Resources in slovenski partner Geoenergo, ki ima koncesijo, pred izdajo dovoljenja za črpanje plina v Petišovcih s sporno metodo za stimulacijo vrtin izvesti presojo vplivov na okolje, tej odločitvi pa je pritrdilo tudi upravno sodišče. Še prej so vlagatelji stimulacijo vrtin s sporno metodo in brez presoje vplivov na okolje izvedli leta 2017, konec tega leta pa povečane količine neprečiščenega zemeljskega plina začeli prodajati centralni plinski postaji (CPP) Molve hrvaške družbe Ina.
Plin iz petišovskih vrtin, ki se še vedno sprošča, delno očiščenega prodajajo tudi nekaterim lokalnim podjetjem, največji porabnik med njimi je Lek.
Postopki se pri nas vlečejo predolgo
Tožba ni presenečenje, ugotavlja poslanec Jožef Horvat. Spomnil je, da je Ascent ta korak napovedal že leta 2020, ko je Agencija za okolje zahtevala od njih presojo vplivov na okolje, investitorji pa so postali pozorni na dogajanje, ko je minister vlade Marjana Šarca Jure Leben leta 2018 napovedal notranji nadzor nad delom Arsa. »Slovenija je nadaljevala preprečevanje razvoja projekta z arbitrarnimi odločitvami okoljskega regulatorja Arso, ki je svoje odločitve sprejel z velikimi zamudami.
Ne glede na to, komu glede hidravličnega lomljenja bolj verjamemo, je jasno, da se postopki pri nas vlečejo predolgo, in to je tudi z vidika mednarodnega prava zelo problematično. Do nekoga, ki bi pri nas investiral, ni pošteno, da mu to, da nas njegov projekt moti ali ne zanima, povemo šele več kot desetletje pozneje, ko je že intenzivno vlagal skupaj z našo državno družbo,« podčrta Horvat. Na vprašanje o predlogu evropskih okoljevarstvenih organizacij iz srede lanskega leta, da države, torej tudi Slovenija, izstopijo iz pogodbe o energetski listini (ECT), na katero se Ascent med drugim sklicuje v tožbi, pa Horvat odgovori: »Pogodba o energetski listini se mora posodobiti. Vključiti je treba vlaganje v zelene tehnologije in bolje zavarovati interese držav podpisnic. Postopek sprememb usklajuje Evropska komisija, kar podpiram.«
Nasledniki kolonialistov po miselnosti
»To je sporna zadeva,« je ob novici o arbitražnem postopku proti Sloveniji povedal Rajko Stupar, eden vidnejših lendavskih okoljevarstvenikov in nasprotnik pridobivanja plina z metodo fracking. »Mi smo jih začutili od vsega začetka, torej da gre za zelo resen napad na naše, slovenske vire. Opravka imamo z nasledniki kolonialistov po miselnosti,« doda. Po njegovih besedah ti investitorji ne razmišljajo o nas, našem življenju in varovanju ljudi ter okolja, saj jih žene samo pohlep. Stupar opozori tudi na sprego nekaterih slovenskih politikov in posameznikov z njimi ter na dosedanje pritlehne načine delovanja in lobistične prijeme. Da bi prišli do informacij, so na primer v vrste civilne iniciative nastavili svojega trojanskega konja, pove, in na vse načine izrivali civilno iniciativo.
Glede trenutne situacije, ko zaradi znanih okoliščin plačujemo drag plin iz uvoza, ob tem pa imamo doma še neizkoriščene zaloge tega energenta, Stupar poudari, da ta plin dejansko ni več slovenski plin, ampak pripada Ascentu, ki ga ves čas tudi prodaja po tržni ceni. Ob tem še podčrta: »Mi nikoli nismo rekli, da ne dovoljujemo gospodarske dejavnosti pridobivanja plina, ampak da ne dovoljujemo uporabe te nove tehnologije.« Navajanje, da gre za uporabo tehnologije izpred šestdeset let, je po njegovem zavajanje. Nova metoda frackinga namreč sloni na stimulaciji vrtin z mnogo agresivnejšimi primesmi in s horizontalnim lomljenjem v podzemlju.
Stupar še dodaja, da so v iniciativi napisali plan B, ki je popolna alternativa dosedanjemu onesnaževanju tukajšnje zemlje, in da pričakujejo od vlade, da bo prisluhnila temu konceptu.