Evro je bil kot knjižna valuta uveden z letom 1999, od leta 2002 pa je v obtoku v Avstriji, Belgiji, na Finskem, v Franciji, Grčiji, na Irskem, v Italiji, Luksemburgu, Nemčiji, na Nizozemskem, Portugalskem in v Španiji. Šlo je za največjo zamenjavo denarja v svetovni zgodovini.
Slovenija je evro z letom 2007 prevzela kot prva od držav, ki so se maja 2004 pridružile EU, in postala 13. članica EU s skupno valuto. Evro je zamenjal nacionalno valuto tolar. Menjava se je izvršila v razmerju 239,640 tolarja za evro.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Evro so za Slovenijo uvedli na Cipru, Malti, Slovaškem ter v Estoniji, Latviji in Litvi. Evrsko območje tako danes šteje 19 članic. Evro pa je denarna enota še v Andori, San Marinu, Vatikanu in Monaku, poleg tega pa tudi v Črni gori in na Kosovu.
Evrska gotovina je z letom 2002 prišla v obtok v podobi bankovcev sedmih različnih vrednosti in kovancev osmih vrednosti. Evrski bankovci imajo enotno obliko, kovanci pa imajo sprednjo stran enako, medtem ko zadnjo stran vsaka članica oblikuje po svoje.
Od sredine leta 2013 in do sredine 2019 so v obtok dajali nove bankovce iz serije Evropa, pri čemer pa ni več bankovca za 500 evrov, ki so ga prenehali tiskati. Evropska centralna banka je nedavno napovedala, da bo do leta 2024 prenovila oblikovno podobo evrskih bankovcev.