»23 sej v štirih letih kaže na to, da smo veliko delali,« pravi Küčan, ki je izrazil upanje, da bo imela nova vlada več posluha za kmetijstvo. Prav tako upa, da bodo zakonodajne spremembe, ki so v pripravi, dale kmetijstvu nov okvir delovanja. »Želimo zgraditi lepo in sodobno kmetijstvo, a ugotavljamo, da so nam finančni trgi nenaklonjeni.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Direktor KGZS Branko Ravnik je izpostavil nekatere pomisleke ob sprejemanju aktov, ki bodo imeli velik vpliv na prihodnji razvoj kmetijstva v državi. V prvi vrsti je prav gotovo nov Zakon o kmetijstvu, ki bi lahko po njegovih besedah že v letošnjem letu konkretno vplival na kmetijska gospodarstva v Sloveniji. Kot smo že pisali v Vestniku, ta med drugim spreminja definicijo kmeta, ki bo poslej v zakonu določen kot subjekt, medtem ko bo kmetijsko gospodarstvo določeno kot objekt, doslej namreč v zakonodaji ni bilo tako jasne razmejitve. Ravnikar opozarja, da je nova definicija vpeljana zaradi ukrepov kmetijske politike in se sprašuje, ali je v zadostni meri usklajena tudi z drugimi področji: »Če kmeta enkrat definiramo, je potrebno vedeti, kaj to pomeni zanj z vidika davčne in drugih politik.«
Po besedah Ravnika bi morali med objekte, ki sestavljajo kmetijo, vključiti tudi objekte za dopolnilno dejavnost. Državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo Jože Podgoršek poudarja, da bo zakon, ki bo šel te dni v medresorsko obravnavo, še v javni obravnavi. Kot pravi, gre za spremembo zakona v delu, kjer je potrebna uskladitev slovenskega pravnega reda z evropskim, zaradi česar je sprejem zakona uvrščen tudi med tekoče posle vlade.
»Dobili smo korekcijo Evropske komisije, vredno pet milijonov evrov, zaradi napačnih načinov prenosa kmetijskih gospodarstev med leti 2015 in 2018.« Podgoršek med drugim še izpostavlja, da zakon predvideva, da so tudi gozdovi in registrirani stroji del kmetije, s čimer so želeli pokazati na ekonomsko moč samega kmetijskega gospodarstva. Član sveta območne enote KGZS Danilo Meolic je razočaran, ker zakon ne ureja pojma družinske kmetija: »Tega pozna cela Evropa, že leta se pogovarjamo o tem, da je temelj samooskrbe ravno družinska kmetija.«
Več v novem Vestniku