Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Posvet je organizirala Pomurska akademska znanstvena unija (PAZU) v sodelovanju s Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota, po uvodnem pozdravu župna Aleksandra Jevška in Mitja Slavinca, predsednika PAZU, je pregovoril še Stanislav Raščan, vodja Sektorja za strateške študije in analize Ministrstva za notranje zadeve. Udeležili pa so se ga tudi veleposlanik Japonske Yoshida Masaharu, veleposlanik Italije Paolo Trichilo, veleposlanica Francije Florence Ferrari, Susan K. Falatko, začasna odpravnica poslov veleposlanika ZDA, in Paul Jančar, namestnik veleposlanika Velike Britanije.
Zgodovinar Andrej Hozjan je na kratko orisal nemirni čas po prvi svetovni vojni in dogajanje na Pariški mirovni konferenci ter vlogo predstavnikov posameznih držav. Posebno je izpostavil tudi dejstvo, da je svet petih 9. julija odločil in javno obelodanil, da se bo Prekmurje priključilo h Kraljevini SHS. To pa še ni pomenilo odločitve o poteku državnih mej, te so bile dokončno zarisane in določene šele leta 1920 v Trianonu.
Pri vseh odprtih vprašanjih pa delegacije niso bile povsem soglasne. Hozjan med drugim pravi: »Lahko bi celo rekli, da se pri večini niso strinjale. Odločilno pa se je za priključitev Prekmurja k matični domovini zavzela francoska delegacija. Imeli smo srečno, da je ravno tistega dne v tem konziliju sedel George Clemenceaua, eden najbolj vplivnih mož, najprej ga je podprl ameriški predstavnik, za njim britanski, malce nejevoljno italijanski in kot zadnji še japonski predstavnik.«
Posebno je izpostavil tudi dejstvo, da je svet petih 9. julija odločil in javno obelodanil, da se bo Prekmurje priključilo h Kraljevini SHS. To pa še ni pomenilo odločitve o poteku državnih mej, te so bile dokončno zarisane in določene šele leta 1920 v Trianonu. Pri vseh odprtih vprašanjih pa delegacije niso bile povsem soglasne. Hozjan med drugim pravi: »Lahko bi celo rekli, da se pri večini niso strinjale. Odločilno pa se je za priključitev Prekmurja k matični domovini zavzela francoska delegacija. Imeli smo srečno, da je ravno tistega dne v tem konziliju sedel George Clemenceau, eden najbolj vplivnih, najprej ga je podprl ameriški predstavnik, za njim britanski, malce nejevoljno italijanski in kot zadnji še japonski predstavnik.«
