Na predvečer praznika dela potekajo po vsej Sloveniji kresovanja. S kurjenjem kresov so delavci podobno kot s shodi, transparenti in govori opozarjali na svoje pravice, prvi maj kot delavski praznik, ki so ga prvič zaznamovali že leta 1890, je namreč imel v preteklosti izrazite politične poudarke in vsebine.
Te so z leti nekoliko izzvenele, kurjenje kresov pa poleg postavljanja mlaja marsikje še vedno ostaja stalnica. Da bi bilo to čim bolj varno, je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje podala nekaj napotkov za kurjenje kresov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Znanih je več podrobnosti o pretepu na soboški tržnici
Dve osebi sta iskali pomoč v regijski bolnišnici.
Pomembno je, da je prostor okoli kurišča očiščen vseh gorljivih snovi vsaj v obsegu enega metra od roba kurišča kresa. Če požarna straža ni zagotovljena, mora biti kurišče kresa obdano z negorljivimi materiali, kot je pesek, kamen ali opeka. Kres, ki ga je ob vetrovnem vremenu prepovedano prižigati oziroma je treba kurjenje prekiniti, če kres že gori, mora biti ves čas pod nadzorom polnoletne osebe.
Pomembno je tudi, da se pri kurjenju kresov uporabi samo čim bolj suh les, prepovedano pa je uporabljati nevarne, vnetljive in eksplozivne snovi. Po končanem kurjenju je treba ogenj in žerjavico pogasiti, priporočljivo je tudi, da se kurišče prekrije z negorljivimi materiali. Na javnih prireditvah s kresovanjem morajo biti pri kurjenju kresov zagotovljeni ustrezni ukrepi, predvsem požarna straža, ki jo lahko izvajajo le gasilci.