Po besedah predsednika državnega zbora Dejana Židana sta se z madžarskim kolegom Laszlom Köverjem že na njunem prvem srečanju v Budimpešti pred nekaj meseci zmenila, da bosta skupaj v istem dnevu obiskala madžarsko skupnost v Sloveniji in slovensko manjšino na Madžarskem. Tak obisk bosta v prihodnje opravila enkrat letno. Židan in Köver bosta tudi pokrovitelja tretje izdaje knjige o zgodovini obeh narodov od leta 1920 naprej in novega slovensko-madžarskega ter madžarsko-slovenskega slovarja. Na tokratnem srečanju sta se predsednika parlamentov pogovarjala tudi o širših temah, povezanih s pomenom Evropske unije za države članice in evropske narode.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
V zvezi s tem je Köver dal pobudo, ki jo Židan podpira. Gre za predlog, po katerem bi po volitvah v Evropski parlament Slovenija in Madžarska v razpravah o prihodnosti Evropske unije skupaj predlagali pripravo načel glede zaščite narodnih manjšin. »Pri tem menim, da so lahko odnosi med Slovenijo in Madžarsko vzor tudi drugim državam,« pravi Köver, ki izpostavlja, da je od časa menjave političnega sistema na Madžarskem to prvi tovrstni obisk, ko predsednika obeh parlamentov v enem dnevu obiščeta manjšini na obeh straneh meje.
»Za Madžarsko je zelo pomembno, kako se druge države obnašajo do prebivalcev madžarske narodnosti, ki živijo na območju teh držav. Prav tako Madžarska posveča veliko pozornosti trinajstim manjšinam, ki živijo na njenem območju,« pravi Köver in še poudarja, da gre za širše vprašanje Evropske unije, v kateri je po njegovih besedah deset odstotkov prebivalcev pripadnikov manjšin v državi, kjer prebivajo. Martin Ropoš, predsednik Državne slovenske samouprave-krovne organizacije porabskih Slovencev, pravi, da so lansko leto pripravili razvojni program slovenskega Porabja, ki med drugim vključuje prenovo kanalizacijske in cestne infrastrukture, hkrati so Köverja zaprosili, da madžarska vlada čim prej potrdi ta program in zagotovi finančna sredstva za njegovo izvajanje.
Prav tako so zaprosili za slovensko finančno podporo pri izvajanju programa. Predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horvath je zadovoljen s pristopom obeh vlad do vprašanj manjšinskih skupnosti. Hkrati želi, da bi vladi podprli večje strateške projekte, ki so pomembni za obe skupnosti. »Sedaj je primerna politična klima med obema državama, da bi se tega lotili,« pravi Horvath, ki pri tem še nima v mislih konkretnih projektov.
Več v prihodnjem Vestniku
