Po besedah predsednika državnega zbora Dejana Židana sta se z madžarskim kolegom Laszlom Köverjem že na njunem prvem srečanju v Budimpešti pred nekaj meseci zmenila, da bosta skupaj v istem dnevu obiskala madžarsko skupnost v Sloveniji in slovensko manjšino na Madžarskem. Tak obisk bosta v prihodnje opravila enkrat letno. Židan in Köver bosta tudi pokrovitelja tretje izdaje knjige o zgodovini obeh narodov od leta 1920 naprej in novega slovensko-madžarskega ter madžarsko-slovenskega slovarja. Na tokratnem srečanju sta se predsednika parlamentov pogovarjala tudi o širših temah, povezanih s pomenom Evropske unije za države članice in evropske narode.
Preberite še
Odpri v novem zavihku(POGOJ MLAJŠIH SELEKCIJ V POMURSKI LIGI) Popuščanja ne bo, Kacijan in Režonja nočeta biti predsednika, za katerima ne bo več nogometa
»Zdaj sva osovražena, ker sva postavila pogoje, vendar če teh ni, ne bo na dolgi rok nič ostalo,« se je povedno izrazil prvi mož lendavske MNZ Slavko Režonja, ki je z Danilom Kacijanom postavil pogoj, da mora klub imeti mlajše selekcije, če želi napredovati ligo višje. Spremembe so bile potrebne za dobrobit klubov in njihov obstanek. Kaj pravijo v klubih in nogometnih šolah ter kako odgovarjata na pomisleke, da bo zaradi tega manj klubov?
V zvezi s tem je Köver dal pobudo, ki jo Židan podpira. Gre za predlog, po katerem bi po volitvah v Evropski parlament Slovenija in Madžarska v razpravah o prihodnosti Evropske unije skupaj predlagali pripravo načel glede zaščite narodnih manjšin. »Pri tem menim, da so lahko odnosi med Slovenijo in Madžarsko vzor tudi drugim državam,« pravi Köver, ki izpostavlja, da je od časa menjave političnega sistema na Madžarskem to prvi tovrstni obisk, ko predsednika obeh parlamentov v enem dnevu obiščeta manjšini na obeh straneh meje.
»Za Madžarsko je zelo pomembno, kako se druge države obnašajo do prebivalcev madžarske narodnosti, ki živijo na območju teh držav. Prav tako Madžarska posveča veliko pozornosti trinajstim manjšinam, ki živijo na njenem območju,« pravi Köver in še poudarja, da gre za širše vprašanje Evropske unije, v kateri je po njegovih besedah deset odstotkov prebivalcev pripadnikov manjšin v državi, kjer prebivajo. Martin Ropoš, predsednik Državne slovenske samouprave-krovne organizacije porabskih Slovencev, pravi, da so lansko leto pripravili razvojni program slovenskega Porabja, ki med drugim vključuje prenovo kanalizacijske in cestne infrastrukture, hkrati so Köverja zaprosili, da madžarska vlada čim prej potrdi ta program in zagotovi finančna sredstva za njegovo izvajanje.
Prav tako so zaprosili za slovensko finančno podporo pri izvajanju programa. Predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horvath je zadovoljen s pristopom obeh vlad do vprašanj manjšinskih skupnosti. Hkrati želi, da bi vladi podprli večje strateške projekte, ki so pomembni za obe skupnosti. »Sedaj je primerna politična klima med obema državama, da bi se tega lotili,« pravi Horvath, ki pri tem še nima v mislih konkretnih projektov.
Več v prihodnjem Vestniku