Pogovarjali smo se s kandidati za petega predsednika države, ki jim javnomnenjske raziskave dajejo največje možnosti za izvolitev. Doslej smo pogovore opravili z Marto Kos, ki se je kasneje umaknila iz tekme, Anžetom Logarjem in Natašo Pirc Musar. Zadnji je na vrsti Milan Brglez, nekdanji predsednik državnega zbora in evropski poslanec, ki je na koncu postal predsedniški kandidat Socialnih demokratov in Gibanja Svoboda. Predsedniške volitve bodo 23. oktobra, morebitni drugi krog pa dva najbolje uvrščena kandidata čaka 13. novembra.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Po soboških ulicah se vozi avtomobil, odet v praznične lučke. Ste ga opazili?
Lastnik avtomobila pravi, da želi z lučkami slediti novodobnim trendom.
V predsedniško tekmo ste vstopili dokaj pozno. Lahko upravičeno domnevamo, da če ne bi prišlo do umika Marte Kos in s tem podpore Svobode, danes ne bi bili kandidat za predsednika države?
»Drži. Dokler je bila Marta Kos kandidatka za predsednico republike, bi bila moja kandidatura razumljena ne kot povezovalna, ampak kot rušenje koalicije. Zato o tem takrat nisem niti razmišljal. Stvari so se spremenile v začetku septembra.«
Kandidata koalicije sta sedaj na neki način dva: poleg vas še Miha Kordiš, ki ga predlaga Levica. Kakšna je razlika med vami in Kordišem?
»Kar nekaj jih je. Naj navedem dve. Imam notranjepolitične in mednarodne izkušnje. Na drugi strani pa sem na različnih preteklih pozicijah izkusil, kaj se v politiki da in kaj ne. Tako da bi rekel, da sem od njega bolj realističen. Čeprav se je v svojem diskurzu tudi on že obrusil.«
Ste razočarani, da koalicija ni našla skupnega jezika za enotno podporo?
»Želel bi si, da bi bil enotni kandidat koalicije, ampak razumem, da zaradi situacije v Levici to ni bilo mogoče. In to spoštujem.«
Ob najavi vaše kandidature se je oglasil Miro Cerar, ki očitno ni preveč navdušen, da bi vi postali predsednik republike. Bojne sekire z nekdanjim predsednikom stranke, ki ste ji tudi sami pripadali, torej še niste zakopali?
»Jaz do njega ne gojim nobenih zamer. Sicer pa sem se odločil, da po tem, ko so me nelegalno izključili iz SMC in strasirali pot v tretjo Janševo vlado, dogajanja v SMC ne komentiram. Zato sem vsa ta leta molčal. Moram pa priznati, da so v SMC bili in za SMC delali izjemni ljudje. Še danes, ko se srečamo, si z njimi stisnem roko. Pred tednom dni se je to zgodilo v Libeličah, v ponedeljek v Ljubljani, v torek pa v Murski Soboti.«
Ste zagovornik povečanja pristojnosti predsednika republike, tudi v smeri ustavnega veta. Torej bi bili za ukinitev državnega sveta?
»Ne za ukinitev. Za premislek o tem, kakšna naj bo njegova funkcija. Samoomejevanje je zame bistvo oblasti.«
Kakšno oceno pa bi dali odhajajočemu predsedniku Pahorju, ki že standardno kraljuje na lestvicah najbolj priljubljenih politikov v državi?
»Od 1 do 5 ali od 1 do 10? Recimo … 8.«
Kar ugodna ocena glede na to, da ste dejali, da bi funkciji predsednika republike radi povrnili ugled.
»Predsednik Pahor je razumel področje zunanje politike in tu je naredil kar nekaj pobud, ki bi jim sledil. Odprl je predsedniško palačo ob praznikih, uvedel jabolko navdiha. To se mi zdijo poteze, ki predsednika približajo. Zato bi to nadaljeval. Bi pa v kakšni zadevi ravnal drugače. Predvsem bi se oglasil takrat, ko se on na primer ni. Kar se ocene tiče, kot sem poudaril, sem jo zaokrožil navzgor, ker je to vedno spodbudno.«
Kdo pa je bil za vas najboljši predsednik do sedaj in zakaj?
»Vsak predsednik je imel nekaj izjemnih potez, ki bi jih rad imel tudi sam. Predsednik Kučan je vedno vedel, kdaj mora govoriti in kdaj je bolje molčati. Predsednik Drnovšek mi je ostal v spominu z njegovim »A ste vi sploh ljudje?«, predsednik Türk je bil izjemen strokovnjak za mednarodne odnose in mednarodno pravo, predsednik Pahor pa je odprl predsedniško palačo in jo s tem še bolj približal ljudem. Zato bi rekel, da bi te štiri lastnosti, če bi jih združili, dale idealnega predsednika. Torej ni enega 'najboljšega', ampak so vsi najboljši. Tudi zato, ker so jim ljudje na neposrednih volitvah dali mandat, da so vodili našo državo.«
Menite, da bi se predsednik republike moral oglašati o dnevnopolitičnih temah in izkazovati svojo ideološko podstat?
»Predsednik mora vedeti, kdaj naj govori in kdaj naj bo raje tiho. In ne, ni naloga predsednika, da izkazuje svojo ideološko podstat, ampak da se oglasi, ko so ogroženi temelji naše države, ko se tepta ustava, ko vlada spreminja zakone samo v smeri tega, da ji bodo po volji. Predsednik mora povezovati državljanke in državljane in ne razdvajati.«
Najbolj pereča zunanjepolitična tema je vojna v Ukrajini. Sami ste večkrat poudarili, da bi morali poiskati napore za mirovna pogajanja z Rusijo, toda resnično menite, da bi se bil Putin trenutno pripravljen iskreno pogajati?
»Ni samo od Putina odvisno, da reče, če se želi ali ne. Mi – mednarodna skupnost – moramo ustvariti nanj takšen pritisk, da bo razumel, da so pogajanja edino, kar mu še preostane. Potem se bo pogajal. Če bomo čakali na njegovo 'dobro voljo', pogajanj nikoli ne bo.«
Finska premierka je nedavno povedala, kaj je lahko edini Putinov izhod iz konflikta – da Rusija zapusti ukrajinsko ozemlje. S to izjavo se torej ne strinjate?
»To je idealen scenarij. Ampak, a mislite, da bi se Putin odločil in kar šel? On sam bi to razumel kot popoln poraz. Ne pozabite, da je Rusija jedrska sila. Ni mi prijetno to izreči, ampak bojim se, da smo res zelo blizu možnosti uporabe vsaj taktičnega jedrskega orožja. Upam, da so ZDA že dvignile rdeči telefon in Moskvo prepričale, da ne bodo tako nori.«
Od leta 2019 ste evropski poslanec, kar pomeni, da bruseljski aparat zdaj že dodobra poznate. Menite, da je trenutno ukrepanje Evropske komisije v zvezi z energetsko draginjo ustrezno in pravočasno?
»Menim, da je smer prava. Moram pa tu pohvaliti našega predsednika vlade, ki je prav zaradi svojega poznavanja tega področja pomemben sogovornik na bruseljskem parketu.«
Veliko se govori o kapici na ceno zemeljskega plina in električne energije za gospodarske subjekte. Bi bilo to res v nasprotju z evropskimi predpisi?
»Kot vidimo, se Evropska unija že nagiba v to smer oziroma dogovori tečejo. Samo še urediti morajo nekatere zadeve, da bodo skladne z zakonodajo. Mislim, da je kapica prava pot.«
Za vodilnima v anketah, Anžetom Logarjem in Natašo Pirc Musar, zaostajate še zmeraj precej, imate plan B v primeru poraza glede na to, da ste se odpovedali funkcijam v svoji matični stranki SD?
»Da zaostajam precej, ni najbolj točno. Računam na drugi krog in na zmago.«
S kom pa se boste po vašem mnenju pomerili v drugem krogu? Z Anžetom Logarjem ali Natašo Pirc Musar?
»S tistim, ki ga bodo določili volivke in volivci. Sam bi si želel razpravljati predvsem o programih. A vidim, da mnoge zanimajo predvsem druge stvari. Ljudje, ki jih srečujem dan za dnem, mi pravijo, da upajo, da bom pomagal premakniti Slovenijo naprej. Da se bomo manj prepirali. In to si želim tudi jaz. Slovenija je namreč čudovita država izjemnih in toplih ljudi.«
Bližamo se vrhuncu predsedniške kampanje. Bo ta vse bolj »umazana« in ostra?
»Jaz upam, da ne. Jaz sem vedno za fer igro in to pričakujem od drugih. Ne morete pa pričakovati, da bom sam igral fer, drugi pa ne bodo. To bi bilo malce podcenjujoče na eni strani in malce neuko na drugi. V politiki sem se namreč naučil, da če na udarec ne udariš nazaj, si videti šibek. Torej: sem prvenstveno za fer igro, če bo ta spoštovana z vseh strani.«
Boste v primeru neuvrstitve v drugem krogu podprli Natašo Pirc Musar, za katero ste dejali, da je odvisna od tranzicijskega kapitala?
»Če bom koga podprl, se bom odločil, če ne pridem v drugi krog. Sam menim, da bom v drugem krogu.«
Za konec vam moram postaviti vprašanje, ki sem ga zastavil tudi vašim konkurentom. Kako vidite Pomurje in kaj so po vašem videnju naše razvojne priložnosti in neizkoriščeni potenciali?
»Rad sem v Prekmurju in Pomurju. V preteklosti sem obiskal že veliko pomurskih in prekmurskih občin ter videl izjemen napredek v teh občinah in verjamem, da boste to smer trajnostnega razvoja nadaljevali. Moram priznati, da se v Prekmurju počutim kot doma.«