Poleg gostov so na prireditev povabili svoje glavne partnerje – kmete. V uvodu v prireditev je direktor Franc Režonja predstavil delo zavoda, ki deluje v različnih organizacijskih oblikah že 73 let. Danes je glavni poudarek na svetovalnem delu zavoda. Ob opravljanju javne svetovalne službe zavod še vedno opravlja razvojno dejavnost na področju govedoreje in prašičereje. Letos so izpostavili najstarejšo razvojno dejavnost in to je področje govedoreje. Na tem področju je soboški zavod opravil pionirsko delo pri uveljavljanju lisaste pasme v slovenskem prostoru. Uvedel je tudi vse inovativne metode za reprodukcijo goveje črede in ves čas ima v svojih hlevih najkakovostnejši genski material (plemenske bike), ki ga plemenitijo z osveževanje krvi – z uvozom mladih bikov iz drugih držav, kjer je lisasta pasma prevladujoča. Prehod na lisasto pasmo je bil za pomurske kmete izrednega pomena, saj so v ekonomskem smislu – ob solidni produktivnosti živali pri prireji mleka dobili tudi kakovostno žival za meso.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Eden od nosilcev razvoja lisaste pasme na soboškem zavodu Marjan Špur je na razstavi predstavil štiri skupine bikov – skupno 21 živali. Ob vsaki živali so v katalogu vse predstavljene njene genetske lastnosti. Škoda je le, da je bil odziv kmetov skromnejši od pričakovanj. Z predstavitvijo bikov se strokovno srečanje ali druženje zaposlenih in kmetov ni končalo. Nadaljevalo se je na srečanju z državnim sekretarjem MKGP Jožetom Podgorškom, na katerem so kmetje iz prve roke dobili informacijo o razvojni resoluciji slovenskega kmetijstva in predlaganih spremembah kmetijske zakonodaje. Ravno ta je v ospredju zanimanja kmetov, saj še vedno nimajo odgovora ali bodo predlagane spremembe predvsem pri prometu s kmetijskimi zemljišči in so jim kmetje naklonjeni šle skozi proceduralna sita in bodo sprejeta v parlamentu, ali pa jih bodo velike gospodarske družbe ponovno blokirale.
