V preteklem letu smo v Pomurju imeli priložnost spoznati izjemne posameznike, ki so s svojo nesebičnostjo in delom naredili razliko v življenjih drugih. Beltinčana Bojana Glavača, organizatorja pomoči socialno šibkim, ki mu je uspelo napolniti dva vlačilca s hrano, oblačili in drugimi potrebščinami za prizadete v potresu, Borisa Muhiča, nekdanjega policista iz Murske Sobote, ki pomaga starejši občanki in se zavzema za begunce, in Ljutomerčanko Marijo Pušenjak, ki vodi skupino za samopomoč pri Rdečem križu Slovenije, poleg tega redno obiskuje bolne, ostarele in osamljene ter jim polepšuje dneve. Ti navdihujoči ljudje so postali pravi zgled solidarnosti in sočutja ter pustili trajen pečat v naši družbi.
Zdaj pa vam z veseljem predstavljamo nove tri kandidate, ki so s svojimi dejanji v preteklem letu še dodatno zaznamovali življenja ljudi v naši skupnosti.
- Ko je leta 2006 Peter Andrejčak, danes predsednik Evangeličanske humanitarne organizacije (EHO) Podpornica ter duhovnik Evangeličanske cerkve na Slovenskem, prvič stopil na slovenska tla, ni mogel niti slutiti, da bosta njegovo življenje tako močno zaznamovali ljubezen do sočloveka in želja po pomoči. Več kot desetletje je že posvetil temu, da prihaja k ljudem in jim prinaša upanje ter praktično pomoč. V nasprotju s tradicionalno predstavo o duhovniškem delu, da je sestavljeno zgolj iz pridig in molitev, je Peter ugotovil, da je resnična služba drugje – v služenju in pomoči drugim.
Zaveda se, da so potrebe po pomoči vedno večje, zato si prizadeva najti pot do vsakega posameznika, ki potrebuje oporo. S svojo predanostjo in sočutjem uresničuje najvišje vrednote humanitarne pomoči in gradi mostove med ljudmi, ki presegajo verske razlike. V EHO Podpornici tako izvajajo tri programe, ki so prilagojeni različnim starostnim skupinam. Prvi program, mobilna diakonija, je namenjen starejšim in bolnim. Razpolagajo z okoli 370 bolniškimi posteljami, ki jih brezplačno izposojajo vsem, ki jih potrebujejo, ter dnevno razvozijo približno 60 kosil. Drugi program je namenjen družinam in ljudem v stiski, pomagajo jim pri plačevanju položnic, dvakrat letno pa razdelijo tudi prehranske pakete. To znese okrog 600 paketov letno, razdeliti pa jih pomagajo predvsem prostovoljci, ki poskrbijo, da pakete dobijo res najbolj pomoči potrebni. Tretji program je namenjen otrokom in mladostnikom, zagotavljajo jim šolske potrebščine, pa tudi finančno pomoč na drugih področjih. Sodelujejo z Osnovno šolo IV Murska Sobota, med drugim jim izposojajo kombi za letovanje, zagotovijo pa jim tudi vozičke po potrebi.
A Peter Andrejčak ostaja skromen in svojih dobrih del ne želi obešati na veliki zvon. Kot pravi, je nominacija pomembno priznanje za njihovo delo, a zaslug ne pripisuje sebi. Brez prostovoljcev in zaposlenih to ne bi bilo mogoče. Tako ne hrepeni po slavi za svoja dejanja, temveč mu je ljubše, da ostane pomoč skrita med tistimi, ki dajejo, in tistimi, ki jo potrebujejo.
- Marjana Gomboc, dobrotnica iz Murske Sobote, živi za trenutke, ko lahko pomaga drugim. Njena nominacija za priznanje v akciji Ljudje odprtih rok je bila kot sončni žarek v njenem srcu, polnem veselja in zadovoljstva. »Zadovoljna sem, če vem, da sem pomagala ljudem, da so se počutili dobro. Dobrih dejanj sem naredila veliko in sem zadovoljna s tem,« pravi, ko opisuje svoje občutke ob prepoznavanju njenega truda. Marjana je izjemna in navdihujoča ženska, ki s svojo predanostjo in dobrotljivostjo osvetljuje pot drugim, spodbuja k solidarnosti in pomaga tistim, ki to potrebujejo. Njena zgodba je zgodba ljubezni do sočloveka, ki nikoli ne pozabi, da je največje bogastvo v življenju darovanje. Kot prostovoljka je aktivna v Hiši sadeži družbe, kjer pomaga pri delavnicah, že dolga leta je tudi prostovoljka v Društvu upokojencev Murska Sobota. Vpeta je predvsem v projekt Starejši za starejše, pri katerem s sodelavci izvajajo ankete po Murski Soboti, da bi ugotovili potrebe in želje starejših, ter organizirajo pomoč. Ob novem letu obiščejo starejše od 85 let, ne glede na članstvo v društvu, jim podarijo darila in s tem polepšajo praznike.
Marjana je tudi srce in duša krvodajalstva v mestu. Sodeluje pri Rdečem križu, kjer išče nove krvodajalce, jih spremlja ob njihovem prvem darovanju krvi ter razdeljuje pakete. Sama je že stotič darovala kri pred kratkim, na materinski dan, a njen prispevek gre še dlje. S svojim zgledom spodbuja mlade in nove krvodajalce ter širi kulturo solidarnosti.
Toda Marjana Gomboc ne pozabi niti na tiste, ki potrebujejo pomoč zaradi svoje omejenosti. Sodeluje pri Društvu slepih in slabovidnih Murska Sobota, kjer čas in energijo namenja podpori in lajšanju življenja posameznikov. »Srečna sem, da lahko pomagam,« pravi, medtem ko njene oči zasijejo od notranje sreče. Zanjo ni večjega veselja, kot so trenutki, ko se lahko vključi v prostovoljne dejavnosti. Prostovoljstvo je njena strast, poklicna in osebna izpolnitev. In dokler bo lahko pomagala, bo srečna in zdrava.
- Edis Vehabović iz Stogovec pri Apačah, lastnik Gradbenega servisa Tajči, je 13. julija lani našel novo poslanstvo. Po hudem neurju, ki je povzročilo obsežno gmotno škodo, se je odločil ponuditi brezplačno pomoč. Ob soočenju z obupanimi ljudmi, ki so ostali brez domov, je prepoznal njihovo bolečino. Že v Bosni in Hercegovini, kjer je bil priča uničujočim posledicam razpada nekdanje skupne države, se je naučil empatije in solidarnosti. Njegova srčnost in odločnost sta ga vodili, da je brez oklevanja oblekel delovna oblačila, poklical brata Elvisa in prijatelja Aldina Hodžiča ter se odpravil pomagat ljudem v stiski.
Edis Vehabović, po poklicu zidar, je ob tej priložnosti spretno prevzel vlogo krovca, da bi lahko pomagal obnoviti strehe ljudem v svoji skupnosti. Z bratom in prijateljem so delali neutrudno in neprekinjeno, dokler večina streh ni bila popravljena. Kljub izgubljenim prihodkom zaradi lastnih stroškov je Vehabović vztrajal pri pomoči, saj se je zavedal njene neprecenljive vrednosti za ljudi v stiski. Na območju Občine Apače so popravili okoli 30 streh, pri tem pa Vehabović poudari, da bi tudi sam cenil takšno gesto, če bi se kdaj znašel v podobni stiski. Njegova zgodba odseva moč človeške sočutnosti in solidarnosti, ki se pokaže v najtežjih časih. Edis Vehabović se ne zavzema le za svoje sokrajane, temveč izraža globoko prepričanje, da je treba pomagati vsakomur, ne glede na rasno ali narodno pripadnost. Zavezanost vrednotam človečnosti in sočutja je vodilo njegovega življenja.
Pred tem dejanjem pa Vehabović ni bil neznanec dobrodelnosti. Leta 2020, potem ko je potres prizadel Petrinjo na Hrvaškem, je s podjetjem, v katerem je takrat delal, priskočil na pomoč in s svojo srčnostjo in pozitivno naravnanostjo pustil neizbrisen vtis med tamkajšnjimi ljudmi. Občutek, da je njegovo delo opaženo in cenjeno, mu daje dodatno zadovoljstvo in motivacijo za nadaljnje dobro delo v skupnosti.
Podrobnejše predstavitve bomo objavili v prihodnjih dneh. Do 20. aprila lahko z glasovnicami v Vestniku glasujete za svojega favorita, v zadnji aprilski izdaji Vestnika (25. aprila) pa bomo razglasili zmagovalca regijskega izbora. Tekmovanje nato prehaja na nacionalno raven, glasovali boste lahko za kandidate iz vse Slovenije, 12. junija pa bo razglasitev nacionalnega zmagovalca.