Skrito očem javnosti in javno predvsem v pogajanjih z vlado za dosego cenovne kapice za energente so v podjetjih začeli mrzlično iskati poti in načine, kako zmagati v tej vojni – in se ob tem še zabavati. Razpoloženje ob spoprijemanju z izzivi ni popustilo, kajti če bi zmanjkal ta naboj, bi pritiski neugodnega poslovnega okolja pritisnili k tlom veliko bolj, kot smo to v resnici občutili v letu, ki je za nami.
Pomursko gospodarstvo v celoti, tudi mala podjetja in obrtniki, je zaslužno za še vedno nizko stopnjo brezposelnosti, za ustvarjanje novih delovnih mest, za priložnosti za mlade z izobrazbo. Znanje, ki ga imajo zaposleni v pomurskih podjetjih, razvojni dosežki in inovacije, ki so jih ustvarili v podjetjih tudi v minulem letu, se lahko primerjajo z najboljšim, kar premore Slovenija. Pomurje ima razvojni potencial, ki ni bil ne podarjen ne ustvarjen po zaslugi nekoga drugega. Kdor pomni čas, ko je bilo Pomurje zgolj sinonim za zaostalost in nerazvitost, »petlar« za miloščino države, se mora, če je pošten pri sebi, pokloniti temu, kar imamo in vidimo sedaj. Izpostavljam odločnost gospodarstvenikov v odnosu do aktualne politike, ki marsikdaj nima jasne slike, kakšen je pomen kapitala znotraj gospodarstva. Podčrtujem tudi samozavest menedžerjev pri sklepanju poslov z orjaki na globalnem parketu.
Leto 2022 za gospodarstvo še zdaleč ni bilo leto debelih krav, tudi novo bo poslovno zahtevno in v veliki meri odvisno od razpoloženja v državah, ki so naše največje poslovne partnerice. Negotovost v mednarodnem okolju je velika, kazalniki razpoloženja pa kažejo na krčenje gospodarske aktivnosti v Evropi. Kakšno bo leto 2023, bomo zares vedeli ob njegovem koncu. Kakšno je bilo to, ki ga zapuščamo, pa k vsem mnenjem o njem dodajamo še pogled skozi prizmo Vestnika.
Boj za geotermalno energijo
Začnimo z izstopajočim nesmislom omejevanja uporabe geotermalne energije v času energetske krize, zaradi katerega lahko državi mirno očitamo, da je prikrajšala regijo z največ tega potenciala. Oškodovala je podjetja, katerih dejavnost sloni na tej energiji že sedaj, in hkrati odvrnila nove vlagatelje, ki bi dejavnost zagnali z njeno uporabo, prav tako lokalne skupnosti pri možnosti izkoriščanja te energije za daljinsko ogrevanje. Voda je dobrina, ki jo je nedvomno treba varovati, toda argumenti za omejevanje količine načrpane vroče vode in zahteve po njenem vračanju z reinjekcijo imajo kar nekaj vrzeli pri dokazovanju, da ni obnovljivi vir.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Boj domačega avtobusnega prevoznika
Odmevna zgodba lanskega leta, prav tako povezana z javnim interesom, je bil boj soboškega avtobusnega prevoznika AP Murska Sobota za koncesijo v linijskem avtobusnem prometu za pomurski sklop. Izmakniti mu jo je skušala Arriva, gorenjski ponudnik prevozov. Izguba koncesije bi pomenila konec za podjetje s 131 delavci, od tega 74 vozniki, v Sloveniji pa nastanek duopola pri izvajanju linijskih prevozov, in sicer Arrive in Nomaga. Sum na uporabo monopolnih praks in zahtevek za revizijo postopka sta zadevo zasukala drugače. Ministrstvo za infrastrukturo, ki je koncesijo najprej podelilo Arrivi, je svojo odločitev spremenilo in ugotovilo, da kranjski ponudnik ni znal dokazati, kako bi izpeljal posel s ponujeno nižjo ceno. A ko je že kazalo, da AP Murska Sobota spet ima koncesijo, je državna revizijska komisija odločala o zahtevku za revizijo celotnega razpisa, ki ga je vložilo računsko sodišče, in odločila, da razveljavi celoten postopek izbora koncesionarjev na območju celotne Slovenije.
Plače pomenijo izziv
V Pomurju je nekaj manj kot tisoč delovnih mest, kjer dodana vrednost na zaposlenega ne presega 20 tisoč evrov. To je manj kot pet odstotkov vseh delovnih mest, kar je sicer malo, a vendar v luči dvigovanja vseh stroškov rdeče polje, ki vzbuja skrb, da bodo podjetja na njem izgubila tla pod nogami. Ob višjih stroških dela, zdaj tudi z dvigom minimalne plače, na poslovanje pritiskajo še višji stroški energije in surovin.
Na splošno bo dvig minimalne plače letos velik izziv za vsa podjetja, ne le v smislu, kje vzeti več za plače, ampak kako se izogniti plačni uravnilovki. Možnosti, da bi plače dvignili z enakim deležem po celotni plačni lestvici, večina podjetij v regiji v zdajšnjih okoliščinah poslovanja nima.
Obakrat tuji vlagatelji
Visoki stroški dela naj bi bili tudi razlog, da se je francoski lastnik Altrad Liva, podjetja, ki pri Svetem Juriju v Občini Rogašovci proizvaja mešalnike betona, odločil za prostovoljno likvidacijo družbe. Postopek se bo predvidoma začel marca, ko naj bi tudi dokončno ustavili proizvodnjo. V podjetju je 25 delavcev, za katere ob povpraševanju po varilcih in kovinarjih ni bojazni, da bi ostali brez priložnosti za novo zaposlitev. Prav tako jim je lastnik obljubil, da jim bodo izplačane vse obveznosti delodajalca po pravicah, ki jim zakonsko pripadajo, in to v višini sto odstotkov.
Toda Goričko bo s tem, ko se bo proizvodni program preselil v hrvaško podjetje Altrad Limex v Dolnjem Miholjacu, ostalo brez podjetja, ki je nekoč pomenilo ponos za njegov zahodni del, in brez delovnih mest blizu ljudem, ki tu živijo.
Odmevni prevzem se je zgodil tudi za Lek Veterino, ki je postala del španske skupine Pintaluba, mednarodne mreže podjetij, katerih osnovni dejavnosti sta proizvodnja in trženje premiksov za živalsko krmo in prehrano. Družbo Lek Veterina je do oktobra prek svojega podjetja lastniško obvladoval direktor Branko Kamenšek. Kakšna bo poslej razvojna pot podjetja, ki se lahko predstavlja tudi z izstopajočimi inovacijami, in kakšni so načrti novih lastnikov, javnosti še ni znano.
Pomurje je po svoji strateški legi zanimivo za tuje vlagatelje, podjetja pa bodo glede na potencial, ki ga imajo, vedno opazovana na globalnem radarju novih naložb. Pomursko gospodarstvo torej možnosti in priložnosti za privabljanje naložb tujega kapitala še vedno ima. Enoznačnega odgovora na vprašanje, ali je ta boljši ali slabši od domačega, pa ni.
Top pet v letu 2022:
Cleangrad je v Ljutomeru zgradil novo upravno zgradbo. Z naložbo, ki je bila vredna 2,5 milijona evrov, so pridobili približno 1400 kvadratnih metrov novih pisarniških prostorov, z njo pa so tudi zaznamovali 20-letnico uspešnega poslovanja. Sodijo med zvezde pomurskega gospodarstva, tako po poslovanju, visoki dodani vrednosti kot tudi inovacijah. V letu 2022 je Cleangrad prejel tudi zlato priznanje Gospodarske zbornice Slovenije za inovacije za drsna vrata za čiste prostore, ki jih je njihova razvojna ekipa razvijala dobra tri leta.
Virs iz Lendave je že dve desetletji specializiran dobavitelj profesionalne opreme za varjenje in rezanje, od leta 2009 se intenzivneje ukvarja z avtomatizacijo in robotizacijo proizvodnih procesov. Je vzorčni primer visokotehnološkega podjetja, v katerem se načrtno posvečajo ustvarjanju delovnih mest in kariernih priložnosti, mikavnih za mlade. V podjetju je zaposlenih okrog 50 ljudi, velika večina jih je z višjo ali visoko izobrazbo. Največ je tehničnega kadra, med njimi so strojni in elektro projektanti, inženirji informatike in drugi.
Farmtech ima dva proizvodna programa, kmetijskega, ki ga tržijo pod blagovno znamko Farmtech, in okoljskega pod blagovno znamko Komptech. Poslovno uspešnost gradijo na visoki kakovosti, veliki prepoznavnosti, široki ponudbi proizvodov in celovitih rešitvah ter na dobrem obvladovanju tujih trgov ob odlični partnerski mreži.
Izstopajoče poslovne uspehe so lani zaokrožili s položitvijo temeljnega kamna za nov kompleks proizvodnih kapacitet, kar je mejnik pri širitvi lokacije v Ljutomeru, v katero skupina Komptech veliko vlaga. Novogradnja je ocenjena na pet milijonov evrov, dela bodo končana to leto, naložba pa bo odprla možnost za širitev obsega proizvodnje ter nova delovna mesta.
Benko-tehna Puconci je primer uspešnega prenosa družinskega podjetja na mlajšo generacijo. V podjetju se ukvarjajo s prodajo materialov gradbenim podjetjem in obrtnikom. V tridesetih letih so zrasli v prepoznavnega ponudnika z jasnimi cilji in bili lani v akciji, ki jo pripravlja časopis Dnevnik, razglašeni za podravsko-pomursko gazelo. Njihova strategija je usmerjenost na manjše kupce in njihove specifične potrebe. Da bi se jim približali, so povečali in avtomatizirali visokoregalno skladišče ter s tem omogočili večji asortiment izdelkov, najbolj prodajane pločevine pa imajo lahko vedno v zalogi. Dokupili so tudi stroje za obdelavo in za laserski razrez pločevine.
Radgonske gorice v povprečju letno pridelajo 3,5 milijona litrov vina in vsako leto prodajo dober milijon in pol steklenic penin. Pred dobrimi petimi leti so se odločili za ustvarjanje nove zgodbe, ki vključuje celotno verigo, od pridelave v vinogradih do ponudbe. S tem namenom zdaj razvijajo še turistično ponudbo. Načrtujejo namreč ureditev butičnega hotela v Jurkovičevi ulici, to pa spremeniti v »ulico doživetij«. V začetku lanskega leta je podjetje za ta namen kupilo nekaj propadajočih stavb. Celotna naložba bo vredna okrog pet milijonov evrov, Jurkovičevo ulico pa nameravajo v prihodnosti zaščititi kot Unescov spomenik.
