Cene mineralnih gnojil so po začetku vojne v Ukrajini ponorele. Potem ko so se že pred koncem leta 2021 dvignile za od 200 do 300 odstotkov, so se februarja in marca lani dvignile še za dodatnih 200.
Da bi bila mera polna, jo je kmetovalcem lani večkrat zagodlo vreme. Najprej kmetijska suša, ki je po mili zimi brez padavin trajala vse od sredine februarja do začetka aprila. Padavin so se prebivalci Pomurja, predvsem pa kmetovalci, le razveselili konec aprila. Posevki oljne ogrščice in ozimnih žit so začeli lepo zeleneti in se razvijati, spomladansko sušno obdobje, ki poleg poznopomladanskih pozeb v zadnjih letih ni nič posebnega, pa je ponovno v ospredje postavilo pomanjkanje namakalnih sistemov v Pomurju. Po ocenah Stanislava Kapuna, direktorja Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota, bi jih potrebovali za vsaj sedem tisoč hektarjev kmetijskih površin.
Kmetov lani ni prizadela le suša, ampak tudi toča, ki je ponekod padala velika kot kokošje jajce. Prvo neurje s točo je v Pomurju klestilo že konec maja, najbolj v širokem pasu od Občine Apače prek občin Gornja Radgona, Radenci, Veržej do Ljutomera in Svetega Jurija ob Ščavnici, na levem bregu pa od Dokležovja, Beltinec, Bakovec in Ižakovec do Lendave in Lendavskih goric. Poškodovanost njivskih površin in trajnih nasadov je bila ponekod stoodstotna, kmetje pa so lahko le nemo opazovali, kako jim je toča v le nekaj minutah uničila buče, koruzo, žito, vinograd. Odgovor na težave kmetov, ki jih povzroča toča, bi bila gotovo protitočna letalska obramba, ki se vsako leto vzpostavi tudi v severovzhodni Sloveniji. Vendar velikokrat prepozno. Tudi lani se je zalomilo pri podpisu pogodbe, do takrat pa izvajalec – na razpis ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) se je ponovno prijavil le Letalski center Maribor – ni smel opravljati letalske obrambe.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
»To moramo v prihodnje odpraviti«
Spomladanska suša in toča sta močno vplivali na pridelek pšenice in koruze. Obe poljščini sta bili lani v Pomurju posejani na približno 15 tisoč hektarjih kmetijskih površin. Žetev pšenice se je začela prvi teden julija, zaradi padavin je bila nato približno dva tedna ustavljena. Pridelava pšenice ni bila enostavna, saj so bile zaradi kasnejšega spravila koruze v letu 2021 in s tem kasnejše setve pozimi razmere za rast slabše. Kot že omenjeno, je bila zima mila in brez padavin, te so prišle v drugi polovici maja, junija je sledil tritedenski toplotni udar, zato je pšenica prisilno dozorevala. »V slovenskem prostoru bo pridelek za 15 odstotkov manjši od pričakovanega,« je povsem realno ob začetku žetve napovedal Branko Virag iz Skupine Panvita.
V času žetve je odjeknila novica, da bo v imenu države zavod za blagovne rezerve izvedel reguliran odkup celotnega pridelka slovenske pšenice. Novica o odkupu je prišla (pre)pozno, saj je bil del pridelka takrat že v zadrugah, ob omenjeni napovedi pa nihče ni dal jasnih logističnih in tehničnih pojasnil, kako naj bi odkup potekal, znana ni bila niti odkupna cena, kar je povzročilo veliko nejevolje in zmede pri vseh deležnikih. Številni odkupovalci so stanje izkoristili in začeli vzpostavljati veliko različnih kakovostnih razredov pšenice, s čimer so zniževali odkupno ceno.
»To moramo v prihodnje odpraviti. Vztrajati moramo pri največ štirih kakovostnih kategorijah, ki so znane že vrsto let. Prav tako v prihodnje ne bomo dopustili, da prvi dan žetve ne bodo znane odkupne cene, ker s tem kmete samo zavajajo,« je bil oster Franc Küčan, vodja komisije za odkup in prodajo žit. Odkupna cena pšenice je bila lani precej višja kot leta prej, za tono suhe pšenice najvišjega kakovostnega razreda so kmetje dobili od 350 do 370 evrov, za krmno pšenico pa 300 evrov po toni.
Izredno sušno obdobje je močno vplivalo tudi na pridelek koruze. Številni kmetje so bili nad njim močno razočarani, saj je bil ponekod tudi za 80 odstotkov manjši. Izpad pridelka je pomenil velik primanjkljaj za proizvodnjo hrane za živali in tudi manj hrane za slovenskega potrošnika, saj je od letine koruze močno odvisen perutninski, prašičerejski in govedorejski sektor. Lani je bila tudi odkupna cena koruze nekoliko višja kot leta prej, cene so presegale 300 evrov za tono suhe koruze.
Tudi pozitivne zgodbe
Posebno zatočišče so našli krškopoljski prašiči. Od februarja do sredine maja lani je na približno enem hektarju ograjene površine v Murski šumi ob slovensko-hrvaško-madžarski meji, južno od Pince-Marofa in Benice, domovalo petnajst krškopoljskih prašičev za potrebe izvajanja projekta Natura Mura, katerega cilj je izboljšati naravno stanje obrečne vegetacije in živalskega sveta ob reki Muri. V tri leta trajajočem projektu bo obnovljenih 35 hektarjev gozdov ob reki Muri, v ta namen bo skupno posajenih 135 tisoč sadik avtohtonih drevesnih vrst, značilnih za prostor ob reki Muri, ena od aktivnosti gozdarskega dela obnovitve naravnega stanja na omenjenem območju pa je bil tudi poskus spodbujanja naravnega pomlajevanja vrbovja in topolovja s pomočjo avtohtone slovenske pasme prašičev. V projektu, ki se bo iztekel novembra letos, so prašiči od junija do septembra lani z ritjem pripravili zemljo za naravno pomlajevanje gozda.
Uspešno zgodbo so po skoraj treh letih premora zaradi zdravstvenih razmer spisali tudi na sejmišču v Gornji Radgoni, kjer so avgusta pripravili že 60. kmetijsko-živilski sejem Agra, na katerem se je predstavilo 1700 razstavljavcev iz 31 držav, še ena v nizu pozitivnih zgodb pa se je septembra zgodila v Markovcih pri družini Časar - Gašpar. Njihova triletna krava Murka je povrgla štiri zdrave četverčke, tri bikce in teličko, za markovski »čudež« pa je bil »kriv« češki bik Zoom.
Divjad povzroča težave
Kmete v deželi ob Muri poleg naštetega v zadnjem desetletju močno pesti še problem divjadi, predvsem divji prašiči in jelenjad povzročajo ogromno škodo. Zaradi povečanega obsega škode po divjadi je MKGP že pred časom odpravilo skoraj vse omejitve pri lovu na divje prašiče v vseh loviščih v Sloveniji, tako je dovoljen neomejen odstrel teh živali. Prostorsko in po številu se je v Pomurju močno razširil tudi šakal, zato je bil 1. maja 2020 črtan s seznama zavarovanih živalskih vrst.
Omenjena zver se vse pogosteje pojavlja tudi v pomurskem lovskoupravljavskem območju (LUO), kamor naj bi po podatkih pristojnega ministrstva prišla iz Madžarske, Hrvaške in ptujsko-ormoškega LUO. Kot kažejo podatki Lovske zveze Slovenije, je v Pomurju od 60 do 90 šakalov, kar pomeni, da postaja to območje zatočišče zanje.