V raziskavi odprtosti in transparentnosti vseh 212 slovenskih občin so občine analizirali z 80 kazalniki, razdeljenimi na pet vsebinskih sklopov.
Pri tem so zbrali podatke iz leta 2020, in sicer na podlagi občinskih spletnih mest, zakonodaje oziroma javno dostopnih dokumentov, kot so občinski poslovniki, pri enem od sklopov pa tudi z neposrednimi odgovori občin na poslane vprašalnike. Ocenjevali so transparentnost delovanja občinskega sveta, preglednost občinskih spletnih mest in dostopnost informacij, transparentnost in vključenost v postopke sprejemanja proračunov, dostopnost spletnih mest ter vključenost javnosti v delovanje občin.
Kot so zapisali, so izsledki pokazali, da imajo slovenske občine še precej možnosti za napredek, saj večina pri odpiranju svojega delovanja ni proaktivna, temveč zgolj sledi zastarelim praksam in neambiciozni zakonodaji. Še bolj osupljivo je po navedbah avtorjev to, da kar 168 občin na nekaterih področjih ne dosega niti minimalnih zakonskih standardov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Neznanec nasul zemljo in gnoj pred murskosoboškim sodiščem. Palatin: "To je grob napad na sodišče"
Dogodek že preiskuje policija.
Večina pomurskih občin v spodnji polovici
V povprečju so slovenske občine dosegle 34,9 točke od 100, torej le nekaj več kot tretjino možnih, tudi najbolje uvrščena občina je dosegla le približno dve tretjini točk. Najbolje se je odrezala Mestna občina Ljubljana, ki je zbrala 69,2 točke. Povsem na dnu je Občina Velika Polana, ki so ji avtorji raziskave namenili zgolj 13,5 točke. Sicer pa sta kar dve tretjini pomurskih občin padli v drugo polovico seznama, med svetlimi izjemami je Občina Apače, ki je med vsemi slovenskimi občinami zasedla visoko, 14. mesto. V zgornji polovici so še občine Radenci, Murska Sobota, Gornja Radgona, Šalovci, Lendava, Turnišče in Tišina. Vse druge so uvrščene v drugo polovico, medtem ko zadnja tri mesta zasedajo občine Odranci, Veržej in Velika Polana.
V Apačah še bolj motivirani
Kot so za Vestnik izjavili v najvišje uvrščeni občini v Pomurju, apaški, so uvrstitve veseli, saj se zadnja leta trudijo sporočati informacije občanom in zainteresirani javnosti v najbolj dostopni obliki, predvsem pa stremijo k napredku na področju spletnih komunikacijskih poti. Ravno tako sproti posodabljajo spletno stran, dodajajo nove vsebine in jo preurejajo, tako da bi bila čim bolj pregledna in bi bile relevantne informacije strankam dostopne na najpreprostejši način. »Uvrstitev na lestvici je potrditev našega truda in smo je veseli. Hkrati pa nam je dala dodatno motivacijo za nadaljnje delo, saj vemo, da lahko še marsikaj izboljšamo in posodobimo,« dodaja apaški župan Andrej Steyer, ki obljublja še več pozornosti tej tematiki v prihodnje in še večjo odprtost in transparentnost delovanja občine.
Raziskavo so skupaj opravili inštitut Danes je nov dan (DJND), Organizacija za participatorno družbo in PIC - Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja.
Občina Velika Polana ni prejela vprašanj
Zadnje mesto je negativno presenetilo velikopolansko občino, kjer pravijo, da niso bili seznanjeni z navedeno raziskavo, niti niso prejeli nobenega povabila avtorjev za sodelovanje. »Vprašalnika Občina Velika Polana ni prejela, prav tako nam vzdrževalec informacijskih sistemov zagotavlja, da ni zasledil napake pri delovanju elektronskih sporočil v času, ko so z inštituta poslali omenjeni vprašalnik,« pojasnjuje župan Damijan Jaklin. »Stališče Občine Velika Polana je, da je inštitut raziskavo o transparentnosti občin izvedel na zelo nepreverjen in zmoten način. Če bodo predstavniki inštituta želeli raziskavo utemeljiti, jih bomo na Občini Velika Polana sprejeli z veseljem in jim dokazali, da so njihovi sklepi napačni oziroma nepopolni,« še poudarja velikopolanski župan.
Odziv velikopolanske občine na ugotovitve:
- Občinski svet Občine Velika Polana naj bi se po poslovniku sestal vsaj 4-krat letno, se je pa v letu 2019 sestal na osmih rednih sejah in treh izrednih. V letu 2020 smo se kljub epidemiji sestali na petih rednih, treh izrednih in dveh dopisnih sejah, kar pomeni, da so trditve inštituta napačne.
- Da se gradiva vročajo članom občinskega sveta Občine Velika Polana in članom vseh organov, ki delujejo v pristojnosti občine, na podlagi sprejetih aktov Občine Velika Polana, kar lahko dokumentiramo z vročilnicami. To pomeni, da trditve inštituta, da organi niso seznanjeni z gradivi, ne držijo.
- Pri sestavi proračuna Občine Velika Polana upoštevamo vse poslovniške roke in postopke za sestavo proračuna, kar je razvidno iz zapisnikov in pomeni, da navedbe inštituta ne držijo.
- Občina Velika Polana šteje 1392 občanov, v občinskem svetu Občine Velika Polana in drugih organih Občine Velika Polana je 40 občanov, prav tako pri sestavi proračuna aktivno sodelujejo člani nevladnih in društvenih organizacij, ki delujejo v Občini Velika Polana, kar pomeni, da trditev inštituta, da proračun ni participativno sestavljen, ne drži, saj vsi sodelujoči lahko dajejo predloge in pobude za sprejem proračuna.
- Občina Velika Polana ne dela videoposnetkov sej, ker je bila taka odločitev občinskega sveta, prav tako bi bili stroški objave teh posnetkov, upoštevaje dejstvo, da nimamo občinskega TV-kanala, preveliki.
- V skladu s poslovnikom Občine Velika Polana se seje zvočno snemajo za potrebe priprave zapisnikov. Po potrditvi zapisnika se posnetki trajno hranijo v arhivu občine. Navedbe inštituta, da občina dela nekaj narobe, ne držijo, saj se občina le drži aktov na ustrezen transparenten način.