Prehranska varnost je bila vse do letos za povprečnega Evropejca in Slovenca obrobna tema, v zadnjih mesecih pa je ena izmed najpogostejših v javnem življenju. Ne toliko zaradi nevarnosti pomanjkanja hrane – Evropa je razmeroma samooskrbna pri večini osnovnih živil, ravno tako Slovenija, čeprav popolne samooskrbe pri vseh živilih zaradi naravnih danosti ni mogoče doseči –, ampak skrb pri gospodinjstvih povzročajo predvsem cene hrane. Te vztrajno naraščajo in spodbujajo inflacijo, kljub temu da smo bili na svetovni ravni julija priča največjemu padcu cen od oktobra 2008, te ostajajo na visokih ravneh.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Storilci vlomili v poslovni prostor, policisti odkrili ukradeno vozilo
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali šest prometnih nesreč z materialno škodo, sedem kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, tri povoženja divjadi, delovno nezgodo ter dve poškodbi vozil na parkiriščih.
Ogroženih ena milijarda ljudi
Kot pravi agrarni ekonomist Emil Erjavec, ključni napovedovalci sicer predvidevajo umirjanje cen kmetijskih surovin, to pa je odvisno predvsem od cen energentov in grožnje svetovne recesije. V primeru gospodarske krize, ki je ne bo spremljala inflacija, lahko pride celo do padca cen na predkrizno raven, a verjetnost za to je majhna, saj ima inflacija strukturne elemente in bodo cene še vztrajale na višji ravni. Na prehransko varnost je treba gledati širše. Hrana je namreč strateška dobrina, globalna prehranska kriza pa bi prizadela lačne in revne v najmanj razvitih in praviloma tudi kriznih državah. Pandemija koronavirusa in vojna v Ukrajini sta še dodatno ogrozili te države, ki so večinoma v Afriki, Aziji in Južni Ameriki. Gre za nekaj manj kot milijardo ljudi, ki so resno ogroženi, opozarja Erjavec.
»Te države so pogosto zelo odvisne od nabave surovin iz črnomorskega bazena, torej iz Rusije in Ukrajine, in tudi od Svetovnega programa za hrano, ki kupuje surovine v tem delu,« pojasnjuje agrarni ekonomist. Čeprav so iz ukrajinskih pristanišč ladje izplule, si bo glede na razkrito sporočilo posebne delovne skupine Združenih narodov za prehransko varnost več kot 60 držav le stežka privoščilo uvoz hrane. Obstaja celo nevarnost, da bo zaradi trenutnih razmer izničen nekajdesetletni napredek v boju proti lakoti. Za razviti svet, katerega del smo tudi mi, je to nekaj nepojmljivega, sploh ob dejstvu, da je posameznik v naši državi v letu 2020 povprečno zavrgel 68 kilogramov hrane. Tudi Erjavec opozarja, da svet proizvaja presežke hrane, zato je tudi več kot tretjina hrane v razvitem svetu zavržena.
Nujnost hitre preobrazbe
Večji del Evrope trenutno pesti zgodovinska suša, ki bi bila lahko po ocenah nekaterih strokovnjakov najhujša v zadnjih 500 letih. Tudi pri nas se kmetje srečujejo z veliko škodo na pridelkih, vlada pa je obljubila pomoč še do konca leta. Glede na izkušnjo iz leta 2017 prav velikih pričakovanj kmetje ne gojijo. Katastrofalna suša je grožnja tudi za evropsko trgovino, v nekaterih državah pa pretople reke onemogočajo ohlajanje jedrskih reaktorjev, s čimer suša neposredno vpliva tudi na energetsko varnost.
Po besedah Erjavca nas suše spremljajo že dvajset let in se stopnjujejo, kar kljub tehnološkemu napredku zmanjšuje rast svetovne pridelave hrane. Strokovnjak z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani meni, da je pri spopadu s sušo ključno znanje za uvajanje novih sort, ki so odporne proti suši in novim boleznim, delno pa je pomembno tudi namakanje. Voda, kot poudarja Erjavec, postaja resna strateška dobrina, zato je pričakovati, da bo vsaj v razvitem delu sveta izločena iz kmetijske pridelave. »Svet in znanost sta doslej imela odgovore na tovrstne spremembe, vendar če ne bomo zajezili podnebnih sprememb, bo to ogrožalo tudi pridelavo,« je jasen.
15. novembra letos naj bi svetovno prebivalstvo naraslo na osem milijard. Pred sedemdesetimi leti nas je bilo na zemlji 2,5 milijarde, čez 70 let pa bo prebivalstvo naraslo še za 2,5 milijarde, ocenjujejo pri Združenih narodih. Kljub izjemnim razlikam v demografski sliki držav je dejstvo, da potrebe prebivalstva po hrani rastejo z večanjem populacije. Zanemarljiv pa seveda ni niti okoljski davek, ki ga terjata intenzivno kmetijstvo in živinoreja. Gre za občutljiva vprašanja, kar nam kaže situacija na Nizozemskem, kjer so zaradi ukrepov za zmanjšanje izpustov dušika, ki bi vodili v propad velikega dela govedorejcev in prašičerejcev, izbruhnili veliki protesti.
Kako prioritetna je radikalna preobrazba v trajnostno in ekološko kmetijstvo brez drastičnih ekonomskih posledic in z zagotovilom enake stopnje prehranske varnosti? Erjavec meni, da je hitra preobrazba nujna. »To je jasno vsakomur, ki se resno ukvarja s stanjem v okolju in družbi. Kmetijci se pogosto pretvarjamo, da se nas to ne tiče, in vztrajamo pri obstoju nečesa, kar nima prihodnosti. Je pa dejstvo, da družbeni voditelji niso sposobni dati odgovorov, kako to preobrazbo izvesti in jo kmetom tudi pomagati izvesti. Tukaj imamo na eni strani velike izzive časa, okolja in prostora, na drugi strani pa nesposobnost družbe, da izpelje spremembe s čim manj žrtvami. Kmetje zanikajo razmere, ker ne vidijo alternative, to pa je treba razviti in jim jo predstaviti. Tega ne počnemo,« je kritičen agrarni ekonomist.
Pri obravnavanju prehranske varnosti velja opozoriti, da lahko povzroči globalne težave, kljub temu da nas neposredno ne bo pretirano prizadela. Pomanjkanje hrane in podnebne spremembe namreč lahko vodijo v nemire, proteste in celo vojne, čemur smo v kriznih žariščih že tako ali tako pogosto priča, posledica pa bo še več migracijskih valov v tako imenovani razviti del sveta.
Le ena ponudba
Slovenska vlada je v boju zoper prehransko draginjo doslej sprejela nekatere ukrepe, ki so povzdignili nemalo obrvi. Septembra bo ljubljansko oglaševalsko podjetje za slabih 50 tisočakov davkoplačevalskega denarja začelo spremljati cene osnovnih živil, kar premier Robert Golob opisuje kot mehko regulacijo. Golob je prepričan, da bo ukrep prinesel rezultate, dodaten pomislek o potratnosti takšnega ukrepa pa vzbuja nedavno zagnana spletna stran, ki je plod zasebne pobude in kjer avtorji tedensko posodabljajo cene osnovnih izdelkov iz petih živilskih trgovin.
Velikega navdušenja ni prinesel niti nameravani odkup celotne slovenske pšenice. Na razpis Zavoda za blagovne rezerve za razširjen odkup 40.000 ton pšenice letine 2022, ki je bil razdeljen na dva sklopa, prvi je zajemal nakup do 14.000 ton pšenice, drugi pa 26.000 ton pšenice z obveznostjo skladiščenja v državi, je prispela zgolj ena ponudba, in sicer za drugi sklop razpisa. Prijavilo se je štajersko podjetje Simtro Energija, ki je oddalo ponudbo v višini dobra 1,2 milijona evrov z DDV. Gre za družbo, ki je že vrsto let poslovni partner državnih blagovnih rezerv, saj za zavod skladišči koruzo in pšenico.