Z upravljanjem dvigal se Rac ukvarja že več kot dvajset let. Sprva je bil zaposlen pri podjetju SCT, sedaj je že vrsto let del ekipe Megrasa. »Strojništvo me je zanimalo od mladih nog, v tem sem užival in nekako je hobi postal moja služba.« Na svetovno prvenstvo se je uvrstil kot prvak Slovenije, kar je postal letos poleti v Ljutomeru. »Prvič sem bil državni prvak leta 2018, letos sem si ta naslov prislužil drugič. Vse izkušnje z dvigalom pa sem si nabiral med delom.« Kot najpomembnejši lastnosti tako pri delu kot na tekmovanju je navedel natančnost in hitrost. »Razlika je le, da na tekmovanju počnemo tudi stvari, ki jih med delom ne. V službi stvari navadno skušamo ne podreti, na prvenstvu pa jih moraš,« je slikovit. Z leti se tehnologija spreminja in tudi temu se je treba znati prilagajati. Pri upravljanju dvigala sta pomembni tudi hidravlika in elektronika, predvsem pa je treba imeti mirne roke. »Z leti postaneš bolj umirjen, ampak svetovno prvenstvo je tak dogodek, da te naredi nervoznega in imaš tremo, ko vidiš, koliko ljudi te opazuje, tam so sodniki in roke delajo svoje.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bo država vrtine zapečatila?
Družba Geoenergo v stečaju je 19. aprila izgubila rudarsko pravico, koncesijska pogodba o izkoriščanju mineralne surovine nafte in zemeljskega plina, ki je zaradi delujočih vrtin pomembna predvsem za območje petišovskega plinskega polja, pa je prenehala veljati.
Tekmovalci so v Nemčiji najprej opravili treninge, spoznali vozilo, stroje in poligon, šele potem je šlo zares. Deset tekmovalcev je opravilo več nalog, nobena ni bila povezana s težkimi predmeti, ampak je šlo za prefinjeno delo. Z dvigalom in kavljem, ki je nanj pritrjen, so denimo morali vijugati med ovirami, morali so ga usmerjati med paletami pod palico, se s kavljem dotakniti dna vedra, potopiti posodo za vodo v sod in podobno. V roki so imeli krmilo za upravljanje dvigal in ga vodili. »Najtežja naloga zame je bilo podiranje kante,« pove in pojasni, da se s kavljem niso smeli dotaknili tal, ker so potem prejeli kazenske sekunde. Prvenstvo je potekalo v sklopu sejma gospodarskih vozil IAA, sogovornika sta spremljala sin in predstavnik podjetja Arko, ki je tudi organizator državnega prvenstva.
Hitro, a obenem natančno
Naloge je bilo treba opraviti hitro, a obenem natančno. Zmagal je isti tekmovalec kot na zadnjem svetovnem prvenstvu, Andreas Öhman iz Švedske. Drugo mesto je zasedel Poljak Lukasz Paruzel, tretje Danec Johnny Jensen, četrtega pa, kot že omenjeno, Rac. Srečali smo ga ob Bukovniškem jezeru, ko je bil na službeni misiji, in se prepričali, da je ob delu res preudaren. »Vsako nalogo je treba dobro preštudirati. Ljudje velikokrat mislijo, da se nekaj le dvigne in prestavi na drugo mesto, ampak ni tako preprosto. Hitro se lahko kaj zaplete in ne gre po načrtih.«
Kaj pa je bil doslej najbolj zahteven podvig? »Uf, moram prav razmisliti. Nedavno smo imeli primer, ko se je neka oseba preselila in je želela imeti na novi lokaciji kamin, ki ga je sama izdelala. Premik ni bil nedolžen in smo se morali precej potruditi, da smo kamin dvignili in preselili. Naloge so lahko lahke ali zahtevne, vedno pa je treba biti z glavo pri stvari in ne biti zaletav.« Z dvigalom, ki ga upravlja strojnik šofer pri Megrasu, lahko dvigne največ enajst ton. Včasih dobi tudi hudomušna povabila za opravljanje dela. »Večkrat se kdo šali, naj ga dvignem ter držim v vodi, ker ne zna plavati. Vendar pri tem ostane, ker je vedno na prvem mestu varnost.« Med drugim je treba dobro oceniti tudi teren, na katerega postavi vozilo z dvigalom. »Bolje je dvakrat ali trikrat vse pregledati, preden kaj dvigneš v višino.«
Peter Rac bo svoje delo tudi v prihodnje opravljal z veseljem, vsaka naloga pa bo dobrodošla izkušnja za naslednja prvenstva. Njegova velika želja je izboljšati rezultat iz Hannovra in čez dve leti stopiti na zmagovalne stopničke. Upa še, da se bodo nad tem poklicem in upravljanjem strojev navdušili mladi. Sedaj namreč opaža, da na državnem prvenstvu tekmujejo le izkušeni možakarji. Med svetovno konkurenco pa je denimo tekmovala tudi ženska.