V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota so predstavili najnovejšo številko interne revije knjižnice za literaturo in zgodovino Prekmuriana, ki je izšla decembra. V pričujoči izdaji revije so avtorji s prispevki osvetlili kulturne in zgodovinske utrinke, predstavili nekatere dogodke in projekte ter ocene in poročila.
S prispevki so zaznamovali več pomembnih obletnic v pokrajini ob Muri. Ena od teh je 300. obletnica rojstva protestantskega duhovnika, pisatelja in prevajalca ter učitelja Števana Küzmiča, druga 130-letnica obstoja Splošne bolnišnice (SB) Murska Sobota. O obeh je pisal Albert Halasz. Članek z naslovom Števan Küzmič in Slovenci v Šomodu povzema za razumevanje kulturnozgodovinskih okoliščin kraja in časa njegovega delovanja nekatere podatke o tem, v kakšnem okolju in kje med Slovenci je ustvaril svoje najpomembnejše delo, prevod Nove zaveze v prekmurščino, in kako so sploh imenovali kraje v njegovem obdobju na levi strani reke Mure, saj izraza prekmurščina in Prekmurje takrat še nista obstajala.
Zanimiv je prispevek o zgodovini SB Murska Sobota. Začetki segajo v obdobje konec 19. stoletja, ko so po več desetletjih prizadevanj in zbiranju sredstev za gradnjo ter zaradi vse večjih potreb po bolnišničnih storitvah v regiji pridobili potrebna dovoljenja in sredstva za gradnjo. Finančni temelji so bili »položeni« že leta 1850, gradbena dela v bližini železniške postaje, kjer je stala prva bolnišnica (danes stavba MOL), pa so se začela leta 1892. Že naslednje leto so bolnišnico odprli, natančneje 15. novembra 1893. Izvajalec je bil domači gradbinec Tivadar Ratkohl. Prvotna bolnišnica je bila opremljena z 29 posteljami v štirih bolniških sobah, v naslednjih desetletjih pa se je s širjenjem dejavnosti postopoma preseljevala v Rakičan.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Halasz je z Dejanom Süčem v Prekmuriani predstavil še življenje in delo tiskarja Izidorja Hahna, o čemer smo na straneh našega časopisa že pisali.
Radgonska tiskarja in soboški časopis
Franci Just je v Prekmuriani predstavil radgonska »knjigarja« Aloisa in Johanna Alberta Weitzingerja in prekmurske slovenske knjige. Ker v prvi polovici 19. stoletja v Murski Soboti še ni bilo tiskarjev in knjigovezov, so knjige tako katoličanom kot evangeličanom tiskali in izdajali v precej oddaljenih krajih, npr. v Sopronu, Körmendu, Magyarovaru, Sombotelu, Budimpešti idr. Potem je v drugem desetletju v Radgoni začel delovati knjigovez Alois Weitzinger in položaj se je bistveno spremenil. Prekmurski katoliški duhovniki in tudi sicer prebivalci te pokrajine so poslej pri Weitzingerju ponatiskovali starejše in tiskali nove verske knjige ter so se pri njem lahko razgledovali tudi po sočasnih štajerskih in kranjskih slovenskih tiskih. Zaradi geografske bližine je Radgona v naslednjih desetletjih postala za izdajatelje prekmurskih katoliških knjig najpomembnejša založniška in knjigotrška lokacija.
Nekaj misli o pomenu prvega murskosoboškega tednika Muraszombat es Videke (Murska Sobota in okolica) je strnil Laszlo Göncz. Tednik je začel izhajati pred skoraj 140 leti in je zelo pomemben informator ter verjetno najbolj celovito ogledalo preteklosti Murske Sobote, njenega okraja in širše prekmurske regije za skoraj 35-letno obdobje druge polovice obstoja avstro-ogrske monarhije. Časopis je dragocena baza podatkov in mnenj, ki se nanašajo na družbeno življenje, socialni položaj, izobraževanje, upravljanje, kulturo, kmetijstvo, gospodarstvo … Je najstarejši konstantno izhajajoči časopis na območju današnjega Prekmurja in pomeni steber nesnovne prekmurske kulturne dediščine.
Med kulturnozgodovinskimi utrinki najdemo še članek Andreja Hozjana o najstarejšem zapisu privilegija trga Dolnja Lendava iz leta 1595. Kot piše, želi z zapisom opozoriti na obstoj tega za današnje mesto Lendava zelo pomembnega vira. Trški privilegij je bil kot posebna milost podelitelja dodeljen le enkrat in nepreklicno za zmeraj. Podelil ga je lahko samo konkretni takratni lastnik, tj. fevdalni gospodar – plemič ali (nad)škof, če pa je vas pripadala kroni, pa samo kralj. Trški privilegij je predstavljal spisek pravic, ki jih je podelitelj namenil kraju na podlagi dobljenih prošenj njegovih prebivalcev. Z njimi se je izboljšalo njihovo vsakdanje življenje v primerjavi z okoliškimi vasmi. Imeli so bistveno manjše obveze do gospodarja, čeprav so bili še vedno v podložnem razmerju.
Pomen arhivskih taborov in izjemna drevesa
Gordana Šövegeš Lipovšek je predstavila mednarodne arhivske raziskovalne tabore, ki so bili med letoma 1991 in 2019 pomemben skupni projekt treh arhivov, Pokrajinskega arhiva Maribor, Nacionalnega arhiva Železne županije in Nacionalnega arhiva Zala. V omenjenih letih so arhivisti skupaj z udeleženci tabora prebrskali mnogo podstrešij, starih omar, snemali pogovore z domačini v Prekmurju, Porabju in drugih krajih na Madžarskem, obenem pa širili zavest o pomembnosti dokumentov, ki jih hranijo posamezniki doma. Zaradi epidemije sta madžarska arhiva sodelovanje v letu 2020 zamrznila, od leta 2022 je tako samo Arhivski mednarodni tabor. Poglavitni namen pa ostaja enak – evidentirati, zbirati in ohraniti gradivo, ki nastaja ob vsakodnevnih opravilih prebivalstva, in najzanimivejše dokumente ob koncu vsakega tabora predstaviti javnosti.
Jana Balažic je predstavila razstavo o starih znanjih o drevesnih vrstah v grajskih parkih Prekmurja, ki jo je PiŠK pripravila v sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine lani. V članku lahko za posamezne drevesne vrste izvemo, pri čem nam deli posamezne drevesne vrte lahko pomagajo, obenem pa najdemo tudi seznam tako imenovanih izjemnih dreves Pomurja po posameznih parkih, tj. v parku pri gradu Grad, v rakičanskem parku in parku v Beltincih.
Med dogodki je predstavljen tudi projekt PiŠK Babice in dedki pripovedujejo (o tem piše Metka Celec), ki so ga začeli leta 2019 in ga že v začetku želeli razširiti v vse pomurske knjižnice, vendar je vmes posegla epidemija. Po njej so uspeli projekt izpeljati v knjižnicah Lendava in Gornja Radgona.
V zadnjem delu Prekmuriane najdemo ocene in poročila. Andrej Pavlič piše o 28. številki Zbornika soboškega muzeja, Julijana Vöröš pa o portalu Dobre knjige, knjigi Olge Gutman Anino novo življenje, knjigi Dušana Mukiča Ljubljana skoz' moja očala in znanih Pomurcih na portalu Obrazi slovenskih pokrajin.