Da celotna stvar ni tako nepomembna lahko omenimo, da je Slovenija prva od nekdanjih držav bivše Jugoslavije in tudi vzhodnega bloka, ki je dobila možnost sedenja za prvo mizo tega dogodka. Navkljub dejstvu, da so bile priprave na gostovanje obeležene z dokaj velikimi političnimi pretresi in se do zadnjega ni vedelo, kdo je kapetan reprezentance, ki bo predstavljala Slovenijo, so se na koncu kockice vseeno postavile v neki navidezni red in nam je uspelo zagotoviti dokaj kakovostno prisotnost na tej prestižni prireditvi. Čeprav je v ljubljanskem literarnem podzemlju glede udeležbe na sejmu kar nekaj nezadovoljstva in dokaj velik proračun, ki naj bi se gibal nekje okoli sedem in pol milijona evrov in predstavlja na videz veliko denarja, velja mogoče omeniti, da ima tak proračun vsak manjši evropski nogometni klub ali pa malo večje kmetijsko gospodarstvo oz. nekaj tekem smučarskih skokov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Skratka, Slovenija se je tokrat predstavila z najboljšim, kar premore naša literatura. Gre za sejem založniških profesionalcev, kjer pa se, kot je v nekem pogovoru omenil kurator našega nastopa, posli sklepajo tudi nekoliko po balkansko, za šankom oziroma velja veliko staviti na osebne kontakte, ki se spletajo v neformalnih arenah in na pogostitvah v tako imenovanem off programu. Če je tako, se lahko vprašamo le, zakaj je Slovenija gradila tako velik razstavni prostor, namesto da bi rezervirala katero od pomembnih pivnic z dolgim šankom.
Ne glede na vse lahko ugotovimo, da je nastop na sejmu velik korak v promociji naše literature in da je Slavoj Žižek s svojim otvoritvenim govorom nemškemu narodu uspel spraviti sejem in Slovenijo na marsikatero naslovnico, ki je drugače ne bi zavzeli. Da tokrat Prekmurje niti ni bilo tako zapostavljeno, kot je to v navadi, lahko ugotovimo na podlagi števila avtorjem, ki so zastopali področje ob Muri.
V Frankfurtu so se predstavili nekateri najpomembnejši ustvarjalci, ki koreninijo v našem prostoru in tako so barve Slovenije zastopali tudi Evald Flisar, Vladimir P. Štefanec, Dušan Šarotar, Suzana Tratnik in Ana Marwan Vlaj, ki velja za vzhajajočo literarno zvezdo v nemško govorečem prostoru. Svoj inovativni transmedijski projekt na sejmu predstavila tudi Sara Božanić. Poleg tega pa je veliko dela za Slovenijo prispevala Saša Šavel Burkart, ki opravlja delo vodje Slovenskega kulturnega centra Nemčiji in je bila tudi z Dušanom Šarotarjem udeleženka okrogle mize Judih v Prekmurju. Ker v pokrajini več nimamo založbe, ki je tokrat naše založniške barve zastopala Valentina Smej Novak, s svojo založbo Vida.
Prekmurskemu nastopu daje grenak priokus zgolj dejstvo, da Feri Lainšček in Vlado Žabot nista na seznamu avtorjev, ki bi v Frankfurtu branila barve Slovenije. Ne glede na vse skupaj gre za veliko promocijo naše literature, ki bi morala biti bolje vpeta tudi v regijski turistični produkt predvsem z avtorji, ki imajo svoja dela prevedena v tuje jezike. Na ta način bi tudi tujci ugotovili, da ne gre zgolj za lepi del Slovenije, ampak tudi za ne tako bebav, kot to kažejo turistični promotorji.