»Vloga prostovoljcev ni le pomoč ubogim ljudem, ampak gre za neko izmenjavo znanj in izkušenj, medsebojno pomoč, reševanje predsodkov, spodbujanje k realnemu napredovanju ljudi, olajšanje vsakdanjika otrokom in domačinom, na primer s šolskimi potrebščinami, malicami v šolah, sanitetnim materialom v lokalnih bolnišnicah, oblikovanje svoje osebnosti, učenja strpnosti, sočutja in komunikacije ter drugačnega pogleda na svet,« se v uvodu razgovori Andreja, ki si je v tujino kot prostovoljka želela že dalj časa, saj rada spoznava nove države in lokalno kulturo, prav tako pa si je želela pridobiti izkušnje na različnih področjih, ki ji bodo koristile v nadaljnjem življenju.
Medtem se je Patrik s prostovoljstvom srečal pred petimi leti v Radečah, »ko sem se udeležil študentske delovne brigade in od takrat sem jih obiskoval tradicionalno vsako naslednje leto. Že takrat sem vzljubil humanitarnost, saj gre za dobrosrčno dejanje, ko lahko pomagaš sočloveku ali okolici, v zameno pa prejmeš tiste srečne občutke, ki se jih ne da kupiti z denarjem,« razlaga fant iz Osluševcev
Prostovoljstvo – priložnost za iskanje sebe!
Zdi se mi, da imam kot prostovoljka zelo odlično priložnost za nova poznanstva po celem svetu, odkrivanje krajev in vasi, druženje in preživljanje kvalitetnega časa z otroki in domačini, okušanje lokalne kulinarike, ples ob ritmih lokalne glasbe in navsezadnje za iskanje same sebe, pravi rjavolaska.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Odbojka: Sobočanom se je vendarle odprlo
Ekipo ravenskega Fužinarja so v 10. krogu prve A-lige premagali prepričljivo s 3 : 0 in pobegnili z zadnjega mesta lestvice.
Zakaj ravno prostovoljstvo v Gambiji?
Patrik se je za afriško državo odločil, »ker je bila to edina možna izbira in lani me je nad tem navdušila sestrična.« Zadnji dve leti je živel in delal v bogatih zahodnih državah, »zato sem želel od bližje spoznati še revnejši predel sveta,« razglablja petindvajsetletnik. Andrejo pa je navdušila prijateljica, ki se je prav tako pred leti udeležila tamkajšnjega poletnega tabora, »na spletu sem se natančneje seznanila z informacijami in takoj sem vedela, da je to v življenju neka priložnost, ki jo moram izkoristiti. Tole državo vedno nasmejanih ljudi sem hotela doživeti skozi oči domačinov, poleg tega pa sem hotela z njimi deliti tudi svoje znanje in izkušnje,« dodaja. Oba se v Slovenijo vračata konec julija
Dekle v bolnišnici, fant v učilnici
Andreja največ časa preživi v lokalni bolnišnici in kliničnem laboratoriju, saj ima največ znanja iz tega področja: »Ker pa je pri prostovoljstvu pomembno timsko delo, sem seveda nekaj časa posvetila tudi izobraževanju v Mobeta vrtcu in šoli.« Patrik pa večino časa poučuje otroke angleščino in matematiko v lokalni šoli. Občasno pa še pomaga pri gradnji izobraževalnega centra
Pitje attaye in zabava ob koncih tedna
Patrika je ob prihodu v državo tretjega sveta presenetila revščina, »čeprav sem jo pričakoval, ampak ko to doživiš v resničnosti, je to nekaj popolnoma drugega kot pa tisto na televiziji.«. Po drugi strani pa ga je presenetilo, »pestro nočno življenje, ki ga ravno zaradi revščine nisem pričakoval. Na srečo smo prostovoljci nastanjeni v turističnem predelu, zato prosti čas ob koncih tedna namenimo tudi zabavi,« razkriva. Medtem so Andrejini prvi vtisi bili božanski, saj »tako sočutnih in komunikativnih ljudi nisem videla nikjer po Evropi. Dopoldan ti dan popestrijo otroci, učitelji in mentorji, popoldanska druženja na craft marketu ali plaži ob pitju »attaye« pa čisto prehitro minevajo. Domačini si vsak dan popestrijo z igro, plesom ter zabavo, zato tukaj vsekakor pozabiš na čas,« podoživlja trenutke.
Nov zvezek? Pravo veselje!
Dekle je najbolj presenetilo veselje in zadovoljstvo otrok, ko dobijo nove šolske potrebščine ali zvezke: »Takega navdušenja nad šolo že dolgo nisem opazila in tak nasmešek na obrazu ti definitivno ostane v spominu za vedno.«
»Kljub temu da nimajo vsi denarja za nova oblačila, nov avto, drago opremo in tehnologijo pa prebivalci ne pozabijo na dobro voljo in si dan popestrijo z raznimi ceremonijami, odlično pekočo kuhinjo ter zaplešejo ob spremljavi znanih lokalnih bobnov. Takemu življenju bi se težko kdo odrekel,« čustveno dodaja Andreja.
Tovrstno potovanje priporočata pravvsem
Sogovornika si želita in upata, da se bosta še naprej uveljavljala kot prostovoljca. »Srčno upam, da bom imela še kakšno tako priložnost, saj je res zelo dober občutek, ko lahko narediš nekaj dobrega za otroke in družine, ki zares potrebujejo tvojo pomoč,« pravi Prekmurka, ki sicer meni, da sam ne moreš veliko spremeniti, ampak skupinski trud in delo lahko marsikateremu posamezniku spremeni in izboljša življenje
Tudi Patrik bo še naprej iskal nove možnosti in priložnosti, ker ga to osrečuje.
Absolutno priporočam tako potovanje vsem (ne le mladim), saj lahko pridobiš zelo dragocene izkušnje, ki ti lahko koristijo skozi življenje, zaključuje Andreja.