Ko to pišem, je v Zagrebu, ki je 22. marca utrpel močan potres, od katerega si še ni opomogel, in v katerem so bili poškodovani tudi spomeniki, ki so jih ustvarjali Slovenci, vse tiho. Brez gneče in veselja ob prihajajočih praznikih, ki se jih morda veselijo samo otroci.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Advent v Zagrebu, ki je bil v letih 2016, 2017 in 2018 razglašen za najboljšo evropsko destinacijo, letos ne bo tako razkošen. V ospredju je projekt Svetloba adventa in zagrebške jaslice oziroma spletna razstava božičnih jaslic ter interaktivna razstava Virtualna božična okna na 20 lokacijah v mestu: v parkih, na trgih in velikih odprtih prostorih.
Preden se je zaradi novega koronavirusa vse začelo spreminjati, je središče prestolnice utripalo v svojem običajnem ritmu: na osrednji tržnici Dolac, »trebuhu« Zagreba, je bil živžav kot vedno, restavracije in bistroji so bili skoraj polni, javni prevoz normalen.
Nato je hrvaška vlada 12. marca razglasila epidemijo, 19. marca je koronavirus terjal prvo smrtno žrtev. Zaprli so se gostinski objekti, večina trgovin in storitvenih dejavnosti ter mejni prehodi. Kdor je lahko, je začel delati od doma, šole in fakultete so prešle na poučevanje na daljavo, ki je bilo kar težavno. Največjo spremembo smo občutili med velikonočnimi prazniki, ki so bili čisto drugačni kot po navadi. Ko se je število okuženih ustalilo, se je začelo sproščanje ukrepov. Ponovno je začel delovati tudi celoten zdravstveni sistem. Začeli smo upati, da se bo stanje normaliziralo. Toda! S prihodom jeseni so se razmere na Hrvaškem iz dneva v dan slabšale, konec novembra je število okuženih na dan preseglo 4000. Že pred dobrim mesecem je hrvaško združenje bolnišničnih zdravnikov HUBOL v odprtem pismu opozarjalo, da je zdravstveni sistem pred kolapsom, kronično primanjkuje zdravniškega kadra, tisti, ki delajo, so povsem izčrpani. Opozarjajo tudi na to, da bodo bolniki umirali po nepotrebnem, saj zaradi preusmerjanja zmogljivosti na zdravljenje bolnikov s covidom-19 preostali bolniki ne bodo deležni ustrezne oskrbe.
Zaradi rekordnih številk od 27. novembra veljajo ostrejši epidemiološki ukrepi. Do 21. decembra bodo med drugim zaprti vsi gostinski lokali. Prepovedane so poroke kot tudi božično-novoletni sejmi. Na seznamu novih ukrepov je tudi omejitev števila udeležencev na zasebnih družabnih dogodkih na deset ljudi. Do 21. decembra bodo zaprte tudi telovadnice, športni centri in stavnice. V vozilih javnega prometa so omejili število potnikov na 40 odstotkov potniških zmogljivosti. Na javnih dogodkih bo še naprej lahko največ 25 ljudi, ta omejitev velja tudi za bogoslužja, za katera so priporočili, naj jih raje predvajajo po radiu, televiziji in spletu. Srednje šole in fakultete se lahko same odločijo, ali bodo pouk v učilnicah in predavalnicah nadomestile s poukom na daljavo. Delodajalcem so priporočili, naj zaposlenim omogočajo delo od doma, deljeni delovni čas in izmensko delo, kjer je to mogoče. Zaradi neupoštevanja ukrepov in nenošenja mask bodo kršilcem izrečene kazni. Črna številka izgubljenih življenj je bila do vključno ponedeljka že 1786.
Žal someščani ne spoštujejo vseh ukrepov, kot bi bilo treba – kot da se epidemija dogaja nekomu drugemu.
Posledice težkega stanja čutimo vsi. Mali človek se vsakodnevno sprašuje, kaj bo prineslo jutro, sprašuje se o težavah starih, samih in onemoglih, velike korporacije, podjetniki in turistični sektor pa pravijo, da ne bodo preživeli.
V trenutkih, ko vsi bolj kot kadar koli potrebujemo človečnost in solidarnost, pošiljam iskrene pozdrave v našo domovino in čudovito Prekmurje, kjer ste doma marljivi ljudje, z eno samo željo, da ostanete zdravi.