Športno društvo (ŠD) GIB Ljubljana je koordinator mednarodnega projekta Sonkei – Respect in sport, respect in life*, ki je sofinanciran iz programa Erasmus+. Namen dve leti trajajočega projekta, ki se izteka ta mesec, je bil ozaveščati mlade športnike, njihove učitelje, trenerje in starše ter športne funkcionarje o različnih pojavnostih nasilja v športu in njihovih posledicah ter omenjene hkrati opolnomočiti za preprečevanje nasilja. V projekt je vključenih osem organizacij iz osmih evropskih držav, vodja projekta je Katja Rudaš s Hotize, ki že dvanajst let živi v Ljubljani.
»V projektu skrbim za vso komunikacijo projektnega konzorcija in za komunikacijo s skrbnikom projekta, ki ga je imenovala izvajalska agencija. Skrbim za organizacijo mednarodnih srečanj s partnerji ter organizacijo dogodkov in aktivnosti na lokalnem in mednarodnem nivoju. Sodelovala sem tudi pri pripravi vseh produktov oziroma gradiv, poleg tega v društvu vodim preostale športne projekte,« je svojo vlogo opisala Rudaševa. V projekt sta poleg nje aktivno vključena še zunanja sodelavca Jaka Kovač, ki je strokovnjak za nenasilno komunikacijo in trener izobraževalnih seminarjev za mlade športnike in trenerje, ter Mojmir Kovač, prav tako koordinator projekta.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
S ponedeljkom delna zapora te ulice
Pričeli bodo s sanacijskimi deli na kanalizacijskem kolektorju.
Pogosto pozabimo na potrebe otrok
Nasilja v športu je veliko, kaže pa se v različnih oblikah. Poleg fizičnega nasilja je vse več tudi manj očitnih in zato hitreje spregledanih oblik, ki lahko včasih še huje zaznamujejo mlade in otroke. Med tovrstno nasilje sodijo nenehno kričanje in kritiziranje, neupoštevanje posebnosti in potreb otrok ter njihovih lažjih ali težjih motenj, kot so disleksija, hiperaktivnost in dispraksija. Tu so še spolne zlorabe, siljenje k hujšanju, ki lahko privede do motenj hranjenja, zanemarjanje manj uspešnih športnikov, seksizem, neprimerne in nespoštljive šale, nasilni obredi, kot so krsti, neprimerno dotikanje, vrstniško nasilje in nadlegovanje, diskriminacija marginaliziranih skupin. »To so le nekatere oblike nasilja, ki jih želimo osvetliti v projektu. Verjamemo, da je pogosto vzrok za nasilje nepoznavanje nekega področja, pa tudi sledenju cilju pripraviti športnika do dobrega rezultata, kar si verjetno želi vsak trener ali starš. Pri tem pogosto pozabimo na potrebe otrok in prestopimo mejo, v to nas pogosto sili tudi sistem, ki nagrajuje le rezultate,« so nam razložili v ŠD GIB Ljubljana.
Kljub temu da projekt koordinira ljubljansko športno društvo, so aktivnosti namenjene vsem športnim trenerjem, mladim in športnikom po vsej Sloveniji ter v tujini. V ta namen so izvajalci projekta izvedli številne dogodke za športnike in trenerje, med drugim so opravili dve mednarodni strokovni konferenci v Ljubljani in Sarajevu, tretja, ki bo hkrati tudi sklepna, se začne jutri v Sakaryji v Turčiji. Izvedli so tudi sedem izobraževalnih seminarjev za trenerje v partnerskih državah ter tri izobraževalne seminarje za trenerje v Sloveniji.
»Namen teh seminarjev je povabiti trenerje, športne delavce in druge deležnike k aktivni udeležbi na seminarju o ozaveščanju otrok in mladostnikov o preprečevanju nasilja in diskriminacije v športu. S tem želimo odpreti razpravo o različnih oblikah nasilja v športu, kako ga preprečiti in s tem opolnomočiti mlade, hkrati pa jim zagotoviti varen, prijeten in spodbuden prostor na športnih vadbah. Na teh seminarjih smo predstavili tudi nekaj vaj in iger, ki jih lahko trenerji uporabljajo pri vadbi z otroki in mladostniki za ozaveščanje o temi,« je opisala nekdanja judoistka Kluba borilnih veščin Lendava in Judo kluba Murska Sobota.
Tako preventiva kot intervencija
Ker projekt nagovarja tudi mlade, je vsaka partnerska organizacija izvedla šest pilotnih treningov za otroke in mlade športnike, na katerih so jim trenerji predstavili vaje in igre, s katerimi lahko ozaveščajo o nasilju in diskriminaciji v športu. »Po vsaki vaji je trener sodelujočim pojasnil njen namen, se z vadečimi pogovoril o njihovih občutkih med vajo, jim povedal, kako lahko reagirajo, kadar se kdo neprimerno vede, in komu se lahko v primeru takšnega vedenja tudi zaupajo. Treningi so sicer potekali v ŠD GIB Ljubljana v judo skupinah, nadejamo pa se, da bodo ob objavi priročnika z vajam in igrami, ki smo ga pripravili, takšne treninge vključili tudi trenerji iz drugih klubov in športnih panog po vsej Sloveniji in tudi v tujini,« je še rekla Hotižanka.
Poleg naštetega so partnerji projekta pripravili še komplet za preprečevanje nasilja v športu za množične športne organizacije, ki je sestavljen iz etičnih smernic na temo nasilja in diskriminacije v športu ter politike zaščite otrok sodelujočih držav, smernic za izobraževanje športnih delavcev in smernic za zaupnike, ter protokol v primeru suma oziroma prijave nasilja, zlorabe ali nestrpnosti. »Ta komplet je uporaben za otroke, mladino, športne strokovnjake in klube ter širšo družbo. Je orodje, namenjeno tako preventivi kot intervenciji.«
Poseben izobraževalni komplet so pripravili tudi za športne trenerje, usmerja jih k ozaveščanju in izobraževanju udeležencev v nasilju in nestrpnosti v športu, njegovi glavni cilji pa so prepoznavanje in preprečevanje nasilja in nestrpnosti v športu. Sestavljen je iz izobraževalnega priročnika in zbirke praktičnih vaj in iger za ozaveščanje otrok in mladih o nasilju in diskriminaciji v športu. »Vsa ta gradiva so na voljo brezplačno na spletni strani projekta, namenjena pa so tudi učiteljem v šolah,« še pojasnjuje vodja projekta Sonkei.
*Sonkei – Spoštovanje v športu, spoštovanje v življenju