Eden od jeziko(slo)vno bolj občutljivih udeležencev petkove prireditve Noč raziskovalcev 2018 na temo Prekmurščina, prekmurska kultura in Prekmurci med slovensko in slovaško preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo je ljudsko modrost noč ima svojo moč domiselno povezal z močjo prekmurščine. Saj je že akademik Marko Jesenšek, ugledni raziskovalec in predavatelj na mariborski filozofski fakulteti (FF), izčrpno utemeljil prepričanje, da se je prekmurski knjižni jezik »skoraj dvesto let uporabljal sočasno z osrednjeslovenskim knjižnim jezikom, se od njega razlikoval, približeval in oddaljeval od kajkavščine ter se sredi 19. stoletja z njim združil v enoten slovenski knjižni jezik«.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Bil je torej ena od dveh knjižnih norm, ki pa na majhnem slovenskem narodnostnem ozemlju v pomladi narodov nista bili državotvorni, zato je ideja Zedinjene Slovenije terjala jezikovno poenotenje kot pogoj za reševanje slovenskega političnega vprašanja v okviru avstro-ogrske monarhije.
Poznati Slovake, bolje razumeti Prekmurce
»Prekmurščina je zame živ jezik, v njej se pogovarjam s starši, sorodniki in sošolci, z ženo Andrijano, ki je doma iz Lendave oz. Čentibe, manj z najstniškima sinovoma Irenejem in Fabijanom, v prekmurščini se 'pogučim' s Prekmurci v Ljubljani, takoj 'preklopimo', ko pridemo skupaj,« zaupa osebno izkušnjo dr. Hotimir Tivadar, uvodničar prireditve Noč raziskovalcev 2018, rojak iz Lipovec, slovenist, fonetik in fonolog, zaposlen na ljubljanski FF; ta je bila z oddelkoma za slavistiko in slovenistiko ob sodelovanju festivala Oko besede organizatorka dogodkov na lendavski dvojezični srednji šoli in v soboški knjižnici.
Je ta projekt uresničitev tistega, o čemer je prekmurski jezikoslovec razmišljal v razpravi z naslovom Prekmurščina med nekdanjo knjižnostjo in sedanjo narečnostjo leta 2016 na okrogli mizi Avgust Pavel med Slovenci, Madžari in Avstrijci na Cankovi? Navedel je, pri tem pa delno povzel Jesenška, da »moramo pred letom 1715 in v zgodnjem knjižnem ustvarjanju prekmurskih Slovencev prekmurščino raziskovati v povezavi s severnoslovanskim prostorom, predvsem slovaškim. Slovaki in prekmurski Slovenci so bili stoletja skupaj pod ogrsko oblastjo. Ta spetost tega zahodnoslovanskega prostora je prisotna še danes, še posebej v goričkem delu med evangeličanskimi duhovniki, ki pogosto študirajo tudi na Slovaškem, v Bratislavi«. Ta tema – poleg profesorja Jesenška so jo največ preučevali in raziskovali akademikinja Zinka Zorko, dr. Mihaela Koletnik in drugi – je Tivadarja pogosto vznemirjala. »Gre za sodobni vidik, za to, da se ne zavedamo dovolj tega potenciala v slovanskem oz. slovaškem svetu. V nasprotnem bi lažje razumeli položaj Prekmurcev v Sloveniji. Gre za neke vrste 'luksuz', da imamo na naši fakulteti oddelka slovenistike in slovakistike kot specialni vedi, upam, da se bosta še naprej razvijali,« meni lipovski rojak.
Bi prekmurščina v šolah oslabila slovenščino?
Ena od idej za ta projekt je bila pobuda prekmurskega društva generala Maistra Murska Sobota v letu 2016 za uvedbo prekmurščine kot izbirnega predmeta v osnovnih in srednjih šolah, ki pa bi moral biti zasnovan kot izbirni predmet o prekmurski kulturi, jeziku in literaturi, da bi pomenil dodano vrednost slovenski kulturi. O tem smo takrat tudi podrobneje poročali v Vestniku. »Uvesti prekmurščino kot samostojni jezik v šole je diskutabilno, ker se lahko pojmuje kot nekaj, kar bi oslabilo slovenski knjižni jezik, ki nas združuje. Na osnovi te pobude sem nadaljeval intenzivno raziskovanje prekmurščine in projekt je bil vključen v letošnjo noč raziskovalcev z vodilom Humanistika, to si ti. S kolegi slovakisti smo se odločili, da predstavimo splošni javnosti slovansko sestavino prekmurščine, pri tem se je najbolj pozabljalo na slovaščino kot stični jezikovni svet. Tudi na Slovaškem je tako kot pri nas v Prekmurju številna madžarska manjšina. Upam, da bo izplen tega projekta, ki bo trajal dve leti, boljše poznavanje prekmurske jezikovne situacije, vendar ne v smislu absolutnih zaključkov,« poudarja Tivadar.
Javno pozivanje k institucionaliziranosti prekmurščine pred dvema letoma je za prekmurskega jezikoslovca »zanimivo zato, ker pred tem ni bilo praktično nikakršnega spodbujanja tega narečja v medijih, niti nista lokalna in državna oblast poskrbeli za gospodarsko-politični razvoj Prekmurja, kar bi samo po sebi ohranjalo prekmurski jezik. Po besedah ustvarjalcev sodobnih medijev v pokrajini ob Muri je bila usmeritev v 'neprekmurščino' v zadnjih dvajsetih letih posledica iskanja ustreznega tržnega deleža in širjenja kroga poslušalcev izven Prekmurja. Mogoče je morala prekmurska zavest dozoreti in se iztrgati samo iz ekonomskih okvirov«.
Odkrivanje jezikovne situacije na vzhodu
Na lendavski dvojezični srednji šoli, kjer sta akterje Noči raziskovalcev 2018 nagovorila ravnateljica Silvija Hajdinjak Prendl in profesor slovenščine in vse bolj uveljavljeni književnik Štefan Kardoš, je slovaški predavatelj na ljubljanski FF dr. Jozef Pallay dijakom med predavanjem o Sloveniji in Slovaški kot večjezičnima državama razčlenil ključna pojma: diglosija in bilingvizem.
»Prvi pomeni jezikovno situacijo, v kateri bi bila prekmurščina samo narečje, drugi pa situacijo, ko bi bila samostojni jezik. Pri nas na dvojezičnem območju imamo bilingvizem, torej madžarščino in slovenščino, kar je zapisano tudi v naši ustavi,« povzame Tivadar. V tem šolskem letu bo tudi spletno izvedena anketa o položaju jezika v Prekmurju. »Izvedli jo bodo pri razrednih urah, začenjamo pa na najbolj vzhodni dvojezični srednji strokovni šoli, predvsem zaradi bilingvizma ter stičnih točk med slovenskim in slovaškim prostorom, anketo želimo razširiti na druge šole.« Doda željo, da bi se kateri dijak iz Lendave odločil za študij jezikoslovja tudi v Ljubljani, ne samo v Mariboru, »kjer kolegi dobro delajo, a bi si tudi na naši fakulteti v Ljubljani, ki je bila nekoč stična točka intelektualcev iz vse Slovenije, želeli več študentov iz Prekmurja«.
V soboški knjižnici je dolgoletni profesor na ljubljanski FF dr. Andrej Rozman nanizal veliko duhovitih anekdot o Slovencih in Slovakih v stiku med 16. in 20. stoletjem, čeprav – kot je poudaril – »imajo ti stiki daljšo zgodovino, segajo že v 11. oz. 12. stoletje«. Dr. Špela Sevšek Šramel je svoje predavanje naslovila Na vzhodu veliko novega: stične točke slovenske in slovaške sodobne proze. Po projekciji filma v prekmurščini Pout ustvarjalcev Štefana Kardoša in Jožeta Glažarja je v sodelovanju s festivalom Oko besede in Francijem Justom sledil pogovor o filmu, potem sta prekmurščino kot krožek na osnovni šoli in v splošnem izobraževanju predstavili učiteljica Suzana Panker in evangeličanska duhovnica Jana Kerčmar Džuban. Uvodničar Hotimir Tivadar je po glasbenem programu – nastopili so Pepson s prekmurskim rapom ter lipovski moški pevski zbor z venčkom prekmurskih in slovaško ljudsko Anička dušička, kde si bola – sklenil, da je Noč raziskovalcev 2018 v Lendavi in Murski Soboti že tudi napoved zaznamovanja stote obletnice priključitve Prekmurja matici prihodnje leto.
