Svet murskosoboške območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je na zadnji seji načel problematiko škode, ki jo povzroča naraščajoča populacija divjadi v Pomurju. Kot izhaja iz dvoletnega načrta za pomursko lovsko upravljavsko območje, je v obdobju 2015–2020 ovrednotena škoda znašala več kot 1,3 milijona evrov, samo v obdobju 2019–2020 skoraj 600 tisoč evrov.
Neuradni podatki za lani kažejo, da je bilo zaradi škode v Sloveniji izplačanih za okoli 718 tisoč evrov odškodnine, kar je drugi najvišji letni znesek v zadnjih petnajstih letih, ponovno pa je najbolj na udaru pomurska regija. V preteklih letih prevladuje škoda, ki jo povzročajo jelenjad in divji prašiči, škodna problematika po tako imenovani parkljasti divjadi pa je najbolj izražena v lovišču posebnega pomena Kompas Peskovci in lovišču Prosenjakovci, ki ležita neposredno ob meji z Madžarsko. To, kot je soboška enota Zavoda za gozdove Slovenije navedla v zadnjem načrtu, ponovno priča o večletnih težavah pri koordinaciji upravljanja divjadi z obeh strani meje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Po besedah direktorja KGZ Murska Sobota Stanka Kapuna je zaradi divjadi tudi vse manj zanimanja mladih za preživljanje s kmetijstvom in bi »gorički kmet« moral biti upravičen do povračila sredstev, saj divjad prihaja iz Madžarske. »To pomeni, da prekmurski kmet krmi madžarsko divjad. Na zavodu sem že 32 let in ves ta čas poslušam ene in iste zadeve, ki so se v tem času samo še poslabšale. V teh kolobocijah pridobivajo samo gozdarji, ker se kmetijske površine zapuščajo in zaraščajo,« je poudaril Kapun, ki se je strinjal s kolegi na seji, da rešitev ni zgolj v odškodninah, ampak gre za sistemsko težavo, zato se je je treba lotiti celovito.
Predsednik KGZS Roman Žveglič meni, da gre pri zakonu o divjadi in lovstvu za enega najbolj ideoloških zakonov, kmet pa bi kot lastnik zemljišč, moral imeti večjo besedo pri gospodarjenju s svojimi zemljišči. »V zadnjih 15 letih smo imeli zmeraj probleme z ocenjevanjem škode, ker moram jaz zaščititi svoje premoženje, da mi državno premoženje, torej divjad, ne bo povzročalo škodo. Sistem bo treba spremeniti,« je bil jasen Žveglič.
Naravni rezervat panonskega jelena
Kakšno škodo povzroča divjad na območju LPN Kompas Peskovci, je s fotografijami pokazal eden izmed mlajših kmetovalcev, ki meni, da bi morala obstajati nevtralna organizacija za oceno škode. Sicer že obstaja komisija, ki je pristojna, če ne pride do dogovora med oškodovancem in upravljavcem območja, torej lovsko družino ali loviščem s posebnim pomenom, a ta po njegovem mnenju v enem tednu ne zmore oceniti pet tisoč hektarjev velikega območja. Žveglič je ob tem povedal, da se z ministrstvom za kmetijstvo dogovarjajo o vzpostavitvi sistema prijave škode prek spletnega portala, da bi bila ta potem natančno evidentirana.
Svoje izkušnje so povedali tudi nekateri svetniki, med drugim ekološki kmet in duhovnik z Goričkega Dejan Horvat, ki se je prav tako strinjal, da bi bilo treba problematiko rešiti celostno in ne zgolj z vračilom škode. Nekoliko v šali je celo predlagal, da se območje LPN Kompas Peskovci razglasi za naravni rezervat panonskega jelena. Svetnik Viktor Časar iz Mlajtinec je opozoril na škodo, ki jo povzroča bober, in poudaril, da gre za zaščiteno žival, zato bo morala država škodo, ki jo povzroča, tudi poplačati, Sašo Peček pa je dejal, da se na Apaškem polju srečujejo s problemi vseh treh škodljivcev: bobra, divje svinje in jelena. Tudi po njegovem mnenju odškodnine niso rešitev, ampak bi morali lovcem omogočiti nočni lov, prav tako pa zmanjšati krmljenje, saj bi tako bistveno zmanjšali populacijo živali, ki povzročajo škodo.
Predsednik sveta soboške enote KGZS Danilo Meolic je po razpravi oblikoval sklep, v katerem so pomurski svetniki izrazili zahtevo po spremembi zakona o lovstvu in divjadi ter podzakonskih aktov, da bi dobili izplačano pravično odškodnino in bi prišlo do spremembe v odnosu do vseh deležnikov. Ob koncu se je oglasil še svetnik Franc Režonja, nekdanji direktor KGZ Murska Sobota, ki je poudaril, da je osnovna rešitev problematike v opredelitvi lastništva divjadi. »Ne more biti kmet vedno tisti, da drugi diktirajo na njegovem lastništvu, sam pa plača davek,« je opozoril Režonja in predlagal, da takoj po državnozborskih volitvah kmetijska zbornica skliče pogovore z vladajočo strukturo o spremembi predmetnega zakona.
Med predlogi je bilo slišati tudi, da bi kmetje, lastniki zemljišč, imeli večjo vlogo pri pripravi načrta lovsko upravljavskega območja, ki je trenutno v pristojnosti Zavoda za gozdove Slovenije, ideja pa je bila še, da se tudi kmetom omogoči odstrel divjadi.
Po aktualnih tržnih cenah?
Spremembe zakona bo težko uresničiti v praksi, se strinja Danilo Meolic, a vendarle upa, da bo prišlo v prvi fazi vsaj do pravičnih odškodnin za škodo, ki jo povzroča, kot poudarja, državna divjad. »Po pravilniku se škoda izplačuje po lanskih odkupnih cenah pridelka. Glede na trenutne turbulentne čase bi morala biti izplačana po aktualnih cenah, ki so za 100 odstotkov višje,« je dejal za naš časopis.
