»Že večkrat sem na predavanjih in v objavah povedal, kako moramo razumeti prehransko dediščino posameznih pokrajin in Slovenije kot celote. Ne kot nekakšno muzejsko kuhanje, ampak kot spoznano izhodišče za ustvarjanje inovativnih jedi in jedilnih obrokov. A kaj, ko v Sloveniji pogosto naletiš na gluha ušesa, ki raje prisluhnejo vsem mogočim in predvsem nemogočim globalnim kulinaričnim neumnostim, misleč, da se bomo le tako zavihteli v družbo razpoznavnih gastronomskih okolij Evrope in sveta,« v uvodnem nagovoru publikacije Prekmurski pisker piše slovenski etnolog Janez Bogataj, ta pa je izšla v okviru istoimenskega projekta, ki ga je izvedla pravična kmetijsko-turistična zadruga Žitek iz Čepinec.
Posebnost in tradicija
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pomurec, ki ga najbolj poznamo po Modrem dirkaču, izdal zbirko pesmi
Govorijo o naravi, življenju, ljubezni, fantaziji in še o čem.
Projekt je nastal spontano in z namenom, da avtorji izpostavijo tradicijo lončarstva in prekmurskih jedi, je poudarila Etelka Korpič Horvat, vodja projekta. Izvedli so ga leta 2021, ko se je Slovenija predstavljala kot evropska gastronomska regija, njegovo sporočilo pa obudili v sklopu aktivnosti ob nedavnem dnevu evropske kulturne dediščine, dnevih odprtih vrat dediščine v Občini Moravske Toplice. »Upamo, da se bo ta projekt razvijal naprej, in že zdaj lahko povem, da bodo v gostilni Rajh nekatere jedi v prihodnje postregli v teh posodah,« je povedala Korpič Horvatova. Recepte za pripravo jedi v prekmurskem piskru, ki so jih zbrali v brošuri, so prispevali Tanja Pintarič iz gostilne Rajh, Branislava Belović in Branko Časar.
Slovenija nima svojega proizvajalca posod z zvenečim imenom, kot jih imajo nekatere evropske države, zato je Oto Luthar, direktor Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je prav tako pomagal pri izvedbi projekta Prekmurski pisker, razmišljal o tem, da bi tudi Slovenci morali razviti lastno posodo za strežbo v gostinstvu. »Imamo zelo dobre rezultate v kulinariki, vendar hrano strežemo v posodi, ki ni avtohtona,« opozarja tudi Etelka Korpič Horvat. In unikatna posoda iz slovenske gline bi lahko bila naša posebnost. Janez Bogataj ob tem poudarja, da kakršen koli porcelan je že na mizi, lahko zaradi lastnosti, ki jih ima glina, hrano vedno postrežemo tudi v takem loncu.
V Zelkovi delavnici
Nahajališča gline – zemlja je v preteklosti omogočala razvoj lončarske rokodelske dejavnosti in obrti v Prekmurju, kar je tudi ena izmed tukajšnjih najstarejših in najbolj množičnih dejavnosti, pravi etnologinja Jelka Pšajd, a zdaj ji grozi, da bo povsem zamrla. »Lahko smo izjemno zadovoljni in srečni, da v severovzhodnem delu Slovenije sploh še imamo rokodelce, obrtnike oziroma mojstre, ki znajo izdelati lončeno posodo. Mislim, da je naša naloga tudi to, da to večkrat povemo in da poskrbimo, da se ti mojstri ohranijo čim dlje,« poudari Jelka Pšajd. Poleg snovne kulturne dediščine nekaj let obstaja tudi register nesnovne kulturne dediščine, v katerem je vpisano tudi lončarstvo kot tradicionalna rokodelska dejavnost, vendar Franca Zelka, ki je v svoji lončarski delavnici ohranil izvirno obliko prekmurskega piskra, še ni vpisanega kot nosilca dejavnosti. »Bomo pa to še storili,« doda Pšajdova.
Franc Zelko je lončar že od 1968. leta in z ženo se še vedno trudita ohranjati to tradicionalno dejavnost živo. Kot sam pravi, je v njihovi lončarski delavnici največ vredno to, da so izdelki narejeni iz doma pripravljene ilovice, zato so ob stiku z vročino obstojnejši od izdelkov, narejenih iz industrijsko pripravljene gline. »Dokler bomo zmogli, bomo to tradicijo ohranjali. Ali jo bodo nadaljevali tudi mladi, pa bomo še videli,« pravi lončar. Lončevina, ki se je izdelovala v preteklosti, je bila namenjena v prvi vrsti za peko in kuhanje v krušnih pečeh ter manj za serviranje, z leti pa se je to spremenilo hkrati z načinom priprave hrane na štedilnikih. Uporablja se bolj za strežbo hrane tako doma kot v gostinskih lokalih, zaradi pozitivnih lastnosti pa lončeno posodo vse pogosteje uporabljajo tudi v domačih pekarnah.
Kuhanje doma krepi zdravje
Prehranska dediščina in tradicija v prehrani sta pomemben del kulture vsakega naroda in pomembna v gastronomski ponudbi, je dejala Branislava Belović. Priprava izvirnih ali sodobnih jedi v prekmurskem piskru daje nove priložnosti, tako v gastronomiji kot v zdravi vsakdanji prehrani v družini. »In kar je še izjemno pomembno, pomaga mladim generacijam, da prevzamejo tradicijo in jo prenašajo na mlajše rodove. Škoda bi bilo izgubiti nekaj tako pristnega, našega in pomembnega,« je podčrtala Belovićeva. Kot strokovnjakinja je navedla še številne prednosti priprave obrokov doma ter iz sestavin iz domačega okolja. Takšna hrana je bolj zdrava, brez konzervansov in aditivov, ki so skoraj vedno v pripravljenih jedeh, ter iz sestavin, ki jih sami izberemo.
»Premalo poudarjamo, da ima kuhanje tudi številne koristi za duševno zdravje, denimo sprostitev, dvig samozavesti, dvig razpoloženja, ustvarjalnost. Znano je tudi, da skupni obroki zbližujejo člane družine. Ne nazadnje pa so tu spomini, vonji, okusi iz otroštva, ki so vedno povezani z emocijami in ki tudi trajno ostanejo v spominu,« je še opomnila Branislava Belović, ponosna, da je lahko tudi sama sodelovala v zgodbi, za katero pravi, da je večja, kot si sami predstavljamo. Projekt je namreč prekmurski pisker iztrgal iz pozabe, poudaril njegovo vrednost, zaradi katere bi se bilo vredno potruditi, da nam ostane.
V petih jezikih
Priznana jezikoslovka, sociolingvistka in pedagoginja Albina Nećak Lük je v publikaciji Prekmurski pisker, ki je prevedena še v madžarski, italijanski, hrvaški, nemški in angleški jezik, dodala poglavje Izvor in razširjenost besede pisker. Zapisala je, da ni natančno znano, kdaj se je v Prekmurju prijelo te značilne posode ime pisker, predvidevajo pa lahko, da je beseda prišla v prekmurski govor že v srednjem veku. Kot kažejo geolingvistične raziskave, je beseda pisker še danes živa in pogosto v vsakdanji rabi predvsem na območjih nekdanjega, pa tudi sedanjega slovensko-nemškega stika.
Svoj zapis je končala z mislijo, da ne glede na poimenovanje zna dobra kuharica ali kuhar v prekmurskem piskru pripraviti slastno prekmursko jed.