Pred dnevi se je končno začel uresničevati projekt prenove stavbe nekdanjega Muralista v Murski Soboti za potrebe prekmurske enote Pokrajinskega arhiva Maribor. Gre za idejo in obljubo, dano že v času vlade Mira Cerarja, za katero so se sredstva našla šele lani, ko je vlada Janeza Janše projekt uvrstila v načrt razvojnih programov. Zapleti s financiranjem so razumljivi, saj bo objekt, ki bo hranil okrog 1,7 tekočega kilometra arhivskega gradiva, ki se nanaša na Prekmurje, deležen zajetne adaptacije. Letos je zaradi izrednega dviga cen v gradbeništvu prišlo še do podražitve projekta, ki ga bo v višini več kot pet milijonov evrov v celoti krila država oziroma ministrstvo za kulturo. Poleg tega da bodo v okviru investicije zagotovili prostore in opremo za arhivska skladišča, čitalnico, predavalnico, razstavišče, knjižnico, delovne prostore, razpraševalnico, konferenčno sobo in druge funkcionalne prostore za nemoteno delovanje enote, je namen tudi omogočiti razvoj arhivske stroke in dejavnosti v Prekmurju, povečati interes za raziskovalno delo ter prenašati vedenje o kulturni dediščini na mlajše generacije.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Odprtje julija 2024
Izbrani izvajalec del je ljubljansko podjetje VG5 s podizvajalcem, prav tako ljubljansko družbo Lesnina MG oprema, nad projektom pa bedi domači arhitekt Goran Dominko iz družbe Kubico domino arhitekti. Dela morajo biti dokončana do konca marca 2024, kot nam je povedala Nina Gostenčnik, direktorica Pokrajinskega arhiva Maribor, si želijo, da bi enoto v Murski Soboti odprli julija 2024. Projekt predvideva tudi ustanovitev samostojnega javnega zavoda, ki bi dopolnil mrežo slovenske javne arhivske službe, v ta namen bodo zaposlili tri osebe – enega arhivista in dva arhivska tehnika. Po besedah Gostenčnikove je želja, da dobijo domač kader, ob tem pa bo potrebno tudi poznavanje madžarskega jezika, saj je veliko gradiva v madžarščini. »Želimo si, da se bo enota v Prekmurju povezovala z lokalno skupnostjo, šolami, Pomurskim muzejem ter Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota, da bodo lahko skupaj sodelovali in vodili projekte,« je izrazila pričakovanje direktorica pokrajinskega arhiva.