Ob novem letu marsikdo sprejme kakšno zaobljubo. Med najpogostejšimi je ta, da se bomo več gibali, zato je januarja že tradicionalno gneča v fitnesih (ki pa začne precej hitro popuščati začenši s februarjem). Spet drugi si obljubijo, da bodo nehali kaditi, in na silvestrovo zmagoslavno prižgejo še zadnjo. Na novega leta dan se pogosto vržemo v razne diete ali si vsaj sveto obljubimo, da se bomo bolj zdravo prehranjevali, kar je v prvih dneh novega leta, po decembrskem prazničnem prenajedanju, še posebej velik izziv. Novo leto lahko tako kot letos v mojem primeru prinese tudi novo službo, kar je že samo po sebi zadosten izziv, zato dodatne zaobljube o »boljšem jaz« niti niso potrebne. Tudi sicer so novoletne zaobljube zame kliše. Menim namreč, da se moramo novih stvari in sprememb lotiti, kadar smo nanje pripravljeni, pa četudi sredi novembra.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Imam pa kljub temu ob vsakem novem letu kakšno željo. Po navadi sem si preprosto zaželela, da bi bilo novo leto še boljše od starega. Da bi bilo še bolj pestro, da bi obiskala še več krajev, spoznala več zanimivih ljudi, skratka, da bi čim več doživela. Moja letošnja želja pa je bila, da bi bilo to leto – normalno. Saj veste, »predkoronsko« normalno. Z vsemi vsakodnevnimi križi in težavami, kaj skuhati, kaj obleči, kje parkirati. Brez razmišljanja, kam lahko grem na dopust in ali sem v prekršku, če sem v tranzitu in točim gorivo v Radgoni čez mejo. Brez tuhtanja, katere papirje potrebujem za odhod po nakupih in kam v torbi dati masko, da ne spravim nanjo vseh bacilov s ključev in denarnice.
Brez filozofiranja si priznajmo, da smo v minulem letu pogoreli pri najpomembnejši točki delovanja družbe, to je pri točki empatije in odnosov. Epidemična situacija, začinjena z družbeno razdiralno politično srenjo, nas je pripeljala do točke, ko ne vemo, komu in kaj verjeti, saj se vsak dan znova znajdemo v poplavi (dez)informacij. Privedla nas je v stanje splošnega nezadovoljstva in jeze. Zato se v novem letu zazrimo vase. Nehajmo zlivati žolč na vse in vsakogar, saj smo, po domače povedano, vsi v istem zosu. Namesto tega naj bo glavna zaobljuba vseh nas ta, da postanemo bolj solidarni in strpni. Da (p)ostanemo človek do ljudi. Ničkolikokrat smo že dokazali, da to znamo in zmoremo. Naj bo leto 2022 po vašem okusu in – (spet) normalno.