Daljnovod je spremenil, iznakazil kulturno krajino, pogled je zdaj postal za marsikoga šokanten. Energetskemu projektu in temu, da žice ponekod ne bi potekale nad strehami hiš, se je moralo ukloniti celo varovanje območij Natura 2000, sicer nedotakljivo za kakršnekoli druge posege vanj v lokalnem ali zasebnem interesu.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Umeščanje daljnovoda v prostor se dejansko ni zgodilo z danes na jutri, ampak so postopki trajali dolgo. Za investitorja in energetske akterje predolgo. Delno tudi zaradi nasprotovanj lokalnih skupnosti in civilnih iniciativ, nekaj ovir pa so postavili še lastniki zemljišč, ki so zahtevali višje odškodnine. Lokalne skupnosti je država postavila v podrejen položaj in jih s pogojevanjem pri čem drugem držala v šahu, po izplačanih odškodninah v letu 2019 so obmolknile tudi civilne iniciative in posamezniki. Nekateri so dobili visoka izplačila, manj glasni manj, nekateri pa so ostali praznih rok.
Denar je po principu deli in vladaj razbil zametke širšega povezovanja okoli skupnega cilja.
Zamrle so tudi zahteve po gradnji podzemnih vodov vsaj na bolj ogroženih območjih.
Kmalu po izdanem gradbenem dovoljenju septembra 2019 se je gradnja daljnovoda lahko začela. Graditelji daljnovoda puščajo za sabo pravo razdejanje. Marsikomu, ki to vidi na lastne oči, se preprosto zmrači. Človek se vpraša, ali se res ne da delati drugače, skrbneje do narave? Kdo jih pri tem sploh nadzira?
Za marsikaj se je pri gradnji daljnovoda prepozno spraševati, nekaj možnosti za glas ljudstva pa je vendar ostalo. Brezbrižnost pred dvema letoma je terjala preveč, da bi še naprej stali križem rok.
Več o gradnji daljnovoda in o tem, kakšni posegi v naravi so se zgodili, lahko preberete TU.