vestnik

(PREMISLEK) Ko to vidiš, se ti zmrači

Majda Horvat, 30. 10. 2021
Vanesa Jaušovec
Daljnovodi v Ljutomeru
Aktualno

Da bo daljnovod od Cirkovec do Pinc v dolžini dobrih 80 kilometrov in z 264 stebri močno zarezal v pokrajino, je bilo znano ves čas od priprave lokacijskega načrta trase pred dvajsetimi leti. A da bodo rane v naravo tako globoke, kot je videti zdaj ob njegovi postavitvi, pa so si lahko predstavljali le redki.

Daljnovod je spremenil, iznakazil kulturno krajino, pogled je zdaj postal za marsikoga šokanten. Energetskemu projektu in temu, da žice ponekod ne bi potekale nad strehami hiš, se je moralo ukloniti celo varovanje območij Natura 2000, sicer nedotakljivo za kakršnekoli druge posege vanj v lokalnem ali zasebnem interesu.

daljnovod, cerkvenjak, pince, golosek, mura, reka-mura, natura-2000
Vestnik
Daljnovod
Še tako predani okoljevarstveniki vedo, da se v čas osvetljevanja s svečami ne moremo vrniti in da je izboljšanje oskrbe z električno energijo nujno potrebno za prihodnost, toda ob pogledu na dimenzije novega daljnovoda človeka zmrazi. Zato stopa v ospredje vprašanje, ali so bile pri njegovem umeščanju v prostor res proučene in upoštevane vse možnosti za omilitev poseganja v naravo. Ali pa se je bolj kot varovanju ljudi in narave prisluhnilo interesu kapitala. Ta pri energetskih projektih vedno presega nacionalni okvir.

daljnovod, cerkvenjak, pince, golosek, mura, reka-mura, natura-2000
Vestnik
Daljnovod

Umeščanje daljnovoda v prostor se dejansko ni zgodilo z danes na jutri, ampak so postopki trajali dolgo. Za investitorja in energetske akterje predolgo. Delno tudi zaradi nasprotovanj lokalnih skupnosti in civilnih iniciativ, nekaj ovir pa so postavili še lastniki zemljišč, ki so zahtevali višje odškodnine. Lokalne skupnosti je država postavila v podrejen položaj in jih s pogojevanjem pri čem drugem držala v šahu, po izplačanih odškodninah v letu 2019 so obmolknile tudi civilne iniciative in posamezniki. Nekateri so dobili visoka izplačila, manj glasni manj, nekateri pa so ostali praznih rok.

Denar je po principu deli in vladaj razbil zametke širšega povezovanja okoli skupnega cilja.

Zamrle so tudi zahteve po gradnji podzemnih vodov vsaj na bolj ogroženih območjih.

daljnovod
Vanesa Jaušovec
Daljnovodi v Ljutomeru


Kmalu po izdanem gradbenem dovoljenju septembra 2019 se je gradnja daljnovoda lahko začela. Graditelji daljnovoda puščajo za sabo pravo razdejanje. Marsikomu, ki to vidi na lastne oči, se preprosto zmrači. Človek se vpraša, ali se res ne da delati drugače, skrbneje do narave? Kdo jih pri tem sploh nadzira?
Za marsikaj se je pri gradnji daljnovoda prepozno spraševati, nekaj možnosti za glas ljudstva pa je vendar ostalo. Brezbrižnost pred dvema letoma je terjala preveč, da bi še naprej stali križem rok.

Več o gradnji daljnovoda in o tem, kakšni posegi v naravi so se zgodili, lahko preberete TU.

premislek daljnovod-cirkovce-pince