Mednarodna politika se letos spreminja hitreje, kot jo mnogi zmorejo razumeti. Nekdanja zavezništva so na preizkušnji, nastajajo novi pakti, svet pa postaja vse bolj večpolaren. V ospredju nove faze geopolitičnega preoblikovanja je Donald Trump, ki se je letos vrnil v Belo hišo. Trump počne to, česar politiki praviloma ne počnejo: uresničuje predvolilne napovedi.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Razdelitev lendavske zemlje: Horvath potegnil z Magyarjem in poziva k reviziji
Poslanec madžarske narodne skupnosti poziva k reviziji ali ponovitvi postopka dodelitve okoli 2000 hektarjev državnih kmetijskih zemljišč.
Zasuk v retoriki do Ukrajine, ki so ji ZDA namenile že na stotine milijard dolarjev pomoči, in pospešeno iskanje premirja z agresorsko Rusijo, mimo volje napadene države in evropskih zaveznic, pravzaprav ne bi smela presenetiti nikogar. Putinova Rusija sedaj dobiva več manevrskega prostora, Evropska unija pa se je znova znašla v neprijetnem položaju: brez samoumevnega močnega ameriškega ščita, z gospodarsko šibkostjo in politično razdrobljenostjo.
Tisti, ki se zgražajo nad Trumpom zaradi njegove surovosti in politične nekorektnosti, in tudi tisti, ki mu slepo ploskajo, ker naivno verjamejo, da je na njihovi politični strani, ne razumejo ničesar. Priča smo smrti tako imenovanega zahodnega bloka, ki se je dolga leta zanašal na ameriško varnostno in finančno asistenco. A najbolj bridko smrt doživlja Evropa, ki je zaspala na vseh ključnih področjih: energetskem, kjer je postala odvisna od poceni ruskega plina in si nato sama nastavila zanko z neizvedljivo energetsko tranzicijo, varnostnem, kjer je desetletja odlašala z vlaganji v lastno obrambo, zdaj pa se panično ozira proti Natu in ZDA, ter na področju znanja in proizvodnje, kjer je slepo izvažala lastne industrijske temelje na Kitajsko, v zameno pa dobila uvozno odvisnost od azijskega trga. Se je pa Evropa okrepila na enem področju – v birokraciji. GDPR, na tisoče novih uredb, administrativni balast, zgrešena zelena politika, ideološko prebujenstvo …
Vsemu temu smo priča, medtem ko ključna vprašanja, ki bodo določila njeno prihodnost, ostajajo v zraku. Medtem ko svet prehaja v novo dobo, EU ni zgolj šibka – je dezorientirana. In Slovenija? Še naprej statira. Brez resne zunanjepolitične strategije, brez dolgoročnega načrta, brez samozavesti. Vprašanje ni več, kje bomo v novem svetovnem redu, ampak, ali bomo sploh še relevantni. Dobrodošli v krasni novi svet.