Srhljivo je zatišje pred novo sejo vlade, po kateri bo znano, ali se bodo zrahljali ostri ukrepi za zajezitev virusa ali jih bodo še bolj zategnili. Srhljivo zato, ker oblast, ki ji je epidemiološka politika ušla iz rok, po novem v kratkih sporočilih po nočnih dopisnih sejah sporoča, kaj bo ukrenila. Pomenljivo je še, da si vlada v mesecu, ko praznujemo 30. obletnico plebiscita, začne politično podrejati Slovensko tiskovno agencijo (STA), ki je s samostojno Slovenijo nastala junija 1991. Prav STA je bila tista, ki je vesti o novi državi in osamosvojitveni vojni pošiljala v svet. Država je tudi tako, namesto nujnega napredka v komuniciranju z državljani, ki očitno predvsem iz upora proti nenehnemu žuganju raje ignorirajo kot upoštevajo priporočila, spet storila velik korak nazaj.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Čas novih priložnosti
Razumem mlade, ki vedo, kaj hočejo in česa ne.
Tudi zato je postal humor eno od orožij ljudstva v boju s covidom-19. Na spletu in po telefonskih sporočilih je že pred časom zakrožil kratek izsek iz črno-belega filma. Mimo dveh vojakov, ki ob zapornici nadzorujeta upoštevanje policijske ure, se sprehodi neki moški. Prvi vojak vpraša drugega, koliko je ura, ko ta odgovori, da je pet do desetih, sprehajalca ustreli. »Zakaj si ga ustrelil, saj je šele pet do desetih?« drugi vojak vpraša kolega, on pa mu odgovori: »Vem, kje živi. Ne bi prišel domov do desetih.«
Policijska ura velja že sedmi teden. Šole so zaprte več kot en mesec. Skoraj tri tedne velja prepoved slehernega zbiranja na javnih krajih. Posnetek o policijski uri zato niti ni tako zabaven, če o njem razmisliš malo bolj. Streljanja prekrškarjev, ki se brez dovolilnic gibljejo na prostem po enaindvajseti uri, na naših ulicah sicer ni, je pa zadnji shod protestnikov v Ljubljani zaznamovalo komuniciranje po policijskih prenosnih zvezah, kateri avtomobil je treba ustaviti in katerega voznika kaznovati.
Ukrepe za omejevanje virusa je seveda treba spoštovati. Ne zato, ker jih je predpisala vlada, ampak ker mora vsak od nas v danih razmerah ravnati odgovorno – tako do sebe kot do drugih. Kriza pa je vedno bila sijajna priložnost za preobrazbo družbe.