Državni zbor je na včerajšnji izredni seji sprejel težko pričakovani in ekspresno sestavljeni interventni zakon za pomoč po poplavah. Ta vsebuje nujne ukrepe za odpravo posledic in pomoč prizadetim v nedavnih vremenskih ujmah. Ukrepi so usmerjeni v obnovo javne infrastrukture ter poenostavitev postopkov in pridobivanja dovoljenj, prinašajo pa tudi ukrepe za pomoč občinam, gospodarstvu ter prebivalcem. Med njimi je tudi uvedba prostovoljnih solidarnostnih sobot v gospodarstvu oziroma obvezni solidarnostni prispevek. Solidarnostni soboti bosta dve, prva letos in druga prihodnje leto, kdor se za to ne bo odločil, pa bo prispeval 0,3 odstotka od svoje obračunane dohodnine. Pri tem se bo v osnovo za izračun solidarnostnega prispevka vštelo tudi dohodke iz kapitala in oddajanja v najem ter del plačila za poslovno uspešnost. Podjetja bodo prispevala 0,8 odstotka od osnove za obračun davka od dohodkov pravnih oseb. Navedeni ukrep je požel največ pozornosti, ker gre seveda tehnično za uvedbo nove, sicer nestalne, dajatve.
Sprejeti zakon je bil deležen, kot pričakovano, številnih dopolnitev z amandmaji, tisti, ki je nekako najbolj presenetljiv in pomemben za Pomurje, pa je amandma glede ureditve visokovodnih nasipov ob reki Muri.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S TRIBUNE) Kako močna je Mura?
Nogomet niso samo zmage. So tudi neuspehi, so tudi boleči padci.
Horvat in Zrim prisluhnila Kustecu in omogočila sprejem amandmaja
Gre za predlog NSi, ki ga je sopodpisal tudi poslanec Damijan Zrim iz vrst SD.
V Svobodi, največji koalicijski stranki, predloga niso podprli, saj naj amandma, kot je obrazložila poslanka Sara Žibrat, ne bi bil izvedljiv in naj bi problematiko naslovili v prihajajočem zakonu o obnovi. Ureditev oziroma konkretno dograditev ter nadvišanje nasipov naslavlja več kot 40-milijonski projekt, za katerega so sredstva na mizi iz sklada za okrevanje in odpornost, a je zastal zaradi dileme glede trase nasipov. Na eni strani so interesi po zaščiti naravnega habitata, na drugi pa zaščita kmetijskih zemljišč.
Tudi kmetijska ministrica Irena Šinko je na seji dejala, da naj bi problematiko okoli spornega dela trase naslovili v naslednjem zakonu.
Ne glede na to, da predlog ni imel podpore Svobode in niti Levice, pa je amandma presenetljivo dobil zelo tesno večino. 41 poslancev je bilo za, 39 pa proti. Poleg poslancev NSi z Jožefom Horvatom na čelu, ki je pravzaprav najbolj glasno poudarjal potrebo po zaščiti pred ponovnim, morda že jesenskim, poplavljanjem reke Mure zaradi neustreznih nasipov, in SDS, so ga podprli še v koalicijski SD in oba poslanca narodnih skupnosti Ferenc Horvath ter Felice Žiža. Vera Granfol in Tine Novak iz Svobode sta se vzdržala ter tako dejansko omogočila, da se je tehtnica nagnila h glasovom za amandma, Sara Žibrat in Darko Krajnc pa sta bila proti.
Pod črto gre za svojevrsten uspeh sodelovanja opozicije s Socialnimi demokrati in manjšinskima poslancema, v ozadju pa sta ključno vlogo odigrala ravno Horvat in Zrim, pri čemer sta se za rešitev problematike po naših informacijah močno zavzemala tudi oba prekmurska ministra, Aleksander Jevšek in Irena Šinko. Klic na pomoč pa je pravzaprav primarno prišel s strani stroke, in sicer od Antona Kusteca, vodje Sektorja za območje Mure na Direkciji za vode RS.
Objavljamo celotno besedilo sprejetega amandmaja:
K 128. členu
Za šestim odstavkom se dodajo novi sedmi, osmi in deveti odstavek, ki se glasijo:
»(7) Pri obnovi zaradi poplav in plazov poškodovane vodne infrastrukture, drugih objektov, namenjenih za varstvo pred škodljivim delovanjem voda, in vodotokov je potrebno zagotoviti ustrezno velikost in zmogljivost objekta na način, da objekti na vodotokih I. reda prevajajo visoke vode pri pretoku Q100 in zagotavljajo varnostno višino ter upoštevajo vpliv podnebnih sprememb.
(8) Pri dograditvi, nadvišanju ali podaljšanju vodne infrastrukture se smiselno uporablja 105. člen tega zakona.
(9) Eden izmed virov finančnih sredstev za vzdrževalna dela v javno korist obnovo vodne infrastrukture so lahko tudi sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost, pri čemer pa se uporabe na naravi temelječih rešitev ne sme določiti kot pogoja za uporabo teh sredstev.«
Obrazložitev:
Pretok Q100 je vrednost pretoka vode, ki je v določenem letu lahko dosežen ali presežen z verjetnostjo 1 %. S tem amandmajem se še bolj podrobno urejajo vodotoki 1. reda z namenom učinkovite in dolgotrajne sanacije poškodovane vodne infrastrukture in drugih objektov namenjenih za varstvo pred škodljivim delovanjem voda (npr. visokovodni nasipi na reki Muri).
Ob povečani velikosti objekta se bo posegalo tudi na zasebna zemljišča, zato je smiselna uporaba določil 105. člena zakona, saj je hitra obnova infrastrukture ključen del interventnih ukrepov na poplavnih območjih. Tako bi se omogočilo hitrejši prevzem posesti na potrebnih nepremičninah in s tem začetek izvajanja obnovitvenih gradenj.
Na naravi temelječe rešitve oz. t. i. »nature-based solutions« (NBS) se pogosto predstavljajo tudi kot nasprotje sivi infrastrukturi, ki se navezuje na grajeno infrastrukturo (kot so ceste, vodni sistemi, kanalizacija, jezovi itd.) in je najpogostejša infrastruktura na urbanih območjih. Ker ekosistemski procesi, ki jih ustvarjajo na naravi temelječe rešitve, sami po sebi niso (vedno) boljši od tehničnih ukrepov oz. sive infrastrukture (za dosego želenega rezultata pogosto zahtevajo več prostora in časa ter včasih tudi več sredstev) menimo, da niso primerni za hitro in učinkovito sanacijo po poplavah.
K 129. členu
V drugem odstavku se besedilo »vodnogospodarskih ali drugih ureditev.« nadomesti z besedilom »vodne infrastrukture ali drugih objektov. Odvzete naplavine se ustrezno obdelajo in vgradijo v telesa vodne infrastrukture.«.
Obrazložitev:
V drugem odstavku člena se besedna zveza »vodnogospodarskih ali drugih ureditev« nadomesti z besedno zvezo »vodne infrastrukture ali drugih objektov«, ki se uporablja od sprejetja Zakona o vodah (ZV-1) dalje. Z dopolnitvijo drugega odstavka se podrobneje določi, da se odvzete naplavine lahko ustrezno obdelajo in vgradijo v telesa vodne infrastrukture.