V Sloveniji sta do zdaj potrjena vsaj dva primera okužbe z virusom Zahodnega Nila (WNV) in enega od teh bolnikov so septembra zdravili na infekcijskem oddelku Splošne bolnišnice Murska Sobota. Gre za dokazano prvi primer okužbe v Pomurju, zbolel pa je 61-letni bolnik, ki se je najverjetneje okužil v pomurski regiji in ni imel znanih pridruženih bolezni. Bolezen je potekala v težki obliki z znaki prizadetosti osrednjega živčevja (akutni meningoencefalitis), po izboljšanju zdravstvenega stanju pa je bil odpuščen v domačo oskrbo.
Že deset let brez sistematičnega zatiranja komarjev
Predstojnik infekcijskega oddelka mag. Emil Pal je povedal, da so zaradi večjega števila okuženih predvsem na bližnjem, severozahodnem delu Hrvaške, pri obravnavi bolniku pomislili tudi na možnost okužbe z virusom Zahodnega Nila in zato ob vnetju možganov, ki ga lahko povzroči več povzročiteljev, razširili nabor preiskav ter tako že med samim zdravljenjem potrdili diagnozo. "Bolezen zahteva hitro diagnostiko, zato smo veseli, da smo pri bolniku hitro prišli do diagnoze," je povedal Pal. Potrjen prvi primer okužbe v regiji vsekakor pomeni za medicinsko stroko večjo budnost pri postavljanju diagnoze pri bolnikih s prizadetostjo srednjih možganov, drug vidik pojava okužbe pa je še javno zdravstveni problem. Virus namreč prenašajo običajni komarji, ki jih je na območju predvsem močvirnatega predela ob Muri ter na poplavljenih nižinskih travnikih in poljih veliko, njihovega sistematičnega zatiranja pa zaradi varovanja narave ni približno deset let. S spremembo zakonodaje na področju uporabe nekaterih kemikalij je bilo prepovedano prej sistematično zatiranje odraslih komarjev z zamegljevanjem ter razvoj ličink z vbrizgavanjem preparatov v stoječo vodo. Roji komarjev, ki se pojavljajo v času deževnih obdobjih v Pomurju tudi po večkrat na leto, pa so že doslej predstavljali velik problem za ljudi, ki so v preteklih letih tudi zaman opozarjali, da lahko komarji enkrat prinesejo s seboj tudi bolezni.
Preplah je nepotreben
Cepiva, ki bi preprečilo okužbo z virusom WNV ni, prav tako ni zdravila, vendar pa je kljub prvemu potrjenemu primeru okužbe v Pomurju preplah nepotreben, je povedal mag. Emil Pal, predstojnik infekcijskega oddelka murskosoboške bolnišnice. Najbolj učinkovit ukrep za zmanjšanje tveganja okužbe je preprečevanje pikov komarjev, ukrepi pa so običajni, nošenje svetlih oblačil, ki naj pokrivajo čim več telesa, manjše gibanje na prostem na območju in v času, ko je aktivnost komarjev največja, torej popoldne in zvečer, uporaba repelentov in preprečevanje komarjem, da bi vstopili v notranjost prostorov. Nacionalni inštitut za javno zdravje ob tem tudi priporoča, da se v okolici doma odstranijo pogoji za razmnoževanje komarjev, torej voda v zbiralnikih na prostem ali v podstavkih za rože, zamašenih žlebovih in podobno.
Večina ljudi sploh ne zboli
Po vbodu okuženega komarja večina ljudi ne zboli, saj v približno 80 odstotkih okužba poteka brez pojava bolezenskih znakov in simptomov. Manjši del ljudi ima kratkotrajno vročinsko bolezen z simptomi kot so slabo počutje, glavobol, vročina, izpuščaj, bolečine po mišicah in sklepih (vročica Zahodnega Nila), približno ena oseba na 150 pa razvije težjo obliko bolezni s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema in znaki kot so okrnjena zavest, krči, nevrološki izpadi in motnje gibanja.
Zdravljenje je simptomatsko
Blage oblike bolezni ne potrebujejo zdravljena in same izzvenijo, hude oblike pa zahtevajo zdravljenje v bolnišnici. Učinkovitih protivirusnih zdravil ni, zdravljenje pa je simptomatsko, torej z dajanjem zdravil, ki lajšajo simptome bolezni in ki podprejo obolele organske sisteme. Za okužbo z WNV so dovzetni vsi, vendar pa je tveganje za hujši potek bolezni večje pri osebah nad 50. letom starosti in z okrnjeno imunostjo. Imunost po okužbi je najverjetneje dolgotrajna.
Že deset let brez sistematičnega zatiranja komarjev
Predstojnik infekcijskega oddelka mag. Emil Pal je povedal, da so zaradi večjega števila okuženih predvsem na bližnjem, severozahodnem delu Hrvaške, pri obravnavi bolniku pomislili tudi na možnost okužbe z virusom Zahodnega Nila in zato ob vnetju možganov, ki ga lahko povzroči več povzročiteljev, razširili nabor preiskav ter tako že med samim zdravljenjem potrdili diagnozo. "Bolezen zahteva hitro diagnostiko, zato smo veseli, da smo pri bolniku hitro prišli do diagnoze," je povedal Pal. Potrjen prvi primer okužbe v regiji vsekakor pomeni za medicinsko stroko večjo budnost pri postavljanju diagnoze pri bolnikih s prizadetostjo srednjih možganov, drug vidik pojava okužbe pa je še javno zdravstveni problem. Virus namreč prenašajo običajni komarji, ki jih je na območju predvsem močvirnatega predela ob Muri ter na poplavljenih nižinskih travnikih in poljih veliko, njihovega sistematičnega zatiranja pa zaradi varovanja narave ni približno deset let. S spremembo zakonodaje na področju uporabe nekaterih kemikalij je bilo prepovedano prej sistematično zatiranje odraslih komarjev z zamegljevanjem ter razvoj ličink z vbrizgavanjem preparatov v stoječo vodo. Roji komarjev, ki se pojavljajo v času deževnih obdobjih v Pomurju tudi po večkrat na leto, pa so že doslej predstavljali velik problem za ljudi, ki so v preteklih letih tudi zaman opozarjali, da lahko komarji enkrat prinesejo s seboj tudi bolezni.
Preplah je nepotreben
Cepiva, ki bi preprečilo okužbo z virusom WNV ni, prav tako ni zdravila, vendar pa je kljub prvemu potrjenemu primeru okužbe v Pomurju preplah nepotreben, je povedal mag. Emil Pal, predstojnik infekcijskega oddelka murskosoboške bolnišnice. Najbolj učinkovit ukrep za zmanjšanje tveganja okužbe je preprečevanje pikov komarjev, ukrepi pa so običajni, nošenje svetlih oblačil, ki naj pokrivajo čim več telesa, manjše gibanje na prostem na območju in v času, ko je aktivnost komarjev največja, torej popoldne in zvečer, uporaba repelentov in preprečevanje komarjem, da bi vstopili v notranjost prostorov. Nacionalni inštitut za javno zdravje ob tem tudi priporoča, da se v okolici doma odstranijo pogoji za razmnoževanje komarjev, torej voda v zbiralnikih na prostem ali v podstavkih za rože, zamašenih žlebovih in podobno.
Večina ljudi sploh ne zboli
Po vbodu okuženega komarja večina ljudi ne zboli, saj v približno 80 odstotkih okužba poteka brez pojava bolezenskih znakov in simptomov. Manjši del ljudi ima kratkotrajno vročinsko bolezen z simptomi kot so slabo počutje, glavobol, vročina, izpuščaj, bolečine po mišicah in sklepih (vročica Zahodnega Nila), približno ena oseba na 150 pa razvije težjo obliko bolezni s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema in znaki kot so okrnjena zavest, krči, nevrološki izpadi in motnje gibanja.
Zdravljenje je simptomatsko
Blage oblike bolezni ne potrebujejo zdravljena in same izzvenijo, hude oblike pa zahtevajo zdravljenje v bolnišnici. Učinkovitih protivirusnih zdravil ni, zdravljenje pa je simptomatsko, torej z dajanjem zdravil, ki lajšajo simptome bolezni in ki podprejo obolele organske sisteme. Za okužbo z WNV so dovzetni vsi, vendar pa je tveganje za hujši potek bolezni večje pri osebah nad 50. letom starosti in z okrnjeno imunostjo. Imunost po okužbi je najverjetneje dolgotrajna.