Robert Serec, direktor Pomurskih mlekarn, pojasnjuje: »Upoštevamo pravilnik o mleku in mlečnih izdelkih, ki je izredno strog in natančno opredeljuje količino mikroorganizmov v mleku. Kakovost mora biti pri tem absolutno nesporna. Mleko, ki bi prišlo v mlekarne in bi bilo z zdravstvenega vidika oporečno, ne bi prišlo skozi kontrolo. Včasih se recimo zgodi, da kmet zdravi živali z antibiotiki in kljub temu odda tako mleko v zbiralnico, vendar pri nas odkrijemo vsak takšen primer. Mleko potem zavrnemo ali pa ga pošljemo na uničenje, o vsakem uničenju obstaja tudi dokumentacija.«
Preberite še
Odpri v novem zavihkuBine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Uvoz večinoma iz Madžarske
Serec poudarja, da mora biti skrb za zdravje potrošnikov na prvem mestu: »Tudi ko smo imeli nesrečno situacijo z rastlinsko kremo, smo izdelek odpoklicali, še preden smo imeli potrjen ali ovržen sum o oporečnosti izdelka.« V javnosti so se pojavile tudi informacije, da naj bi šlo v nekaterih primerih uvoženega mleka za staro mleko. Serec poudarja, da starega mleka mlekarne ne kupujejo. »Za mleko, ki ga uvozimo iz tujine, lahko povemo samo to, da je morda nekoliko revnejše pri mlečnih maščobah, medtem ko ima slovensko mleko 4,2 odstotka maščob, jih ima tuje navadno okoli 3,7 odstotka, saj tam redijo živali glede na količino, ne na kakovost. Podobno je stanje z odstotki beljakovin, teh je v slovenskem mleku navadno 3,4, pri tujem pa 3,2 odstotka.« Serec še dodaja, da starega mleka nikakor ne bi mogli uporabiti v proizvodnji: »Saj gre vse mleko, ko pride v hišo, skozi alkoholni test, kjer preverimo stanje in starost beljakovin, če bi bile te nestabilne, bi ob pasterizaciji v toplotnem izmenjevalniku zakrknile in se zapekle na ploščo. Pri nas je vse mleko pasterizirano in tudi mikrobiološko neoporečno.«
Tudi v Pomurskih mlekarnah so v zadnjem času prisiljeni del mleka dokupiti v tujini, saj so se v Kmetijski zadrugi Radgona odločili, da bodo svoje mleko izvažali v tujino. Serec meni, da je razlog v tem, da zadruga nima več takšnega vpliva v mlekarnah, kot ga je imela nekoč. »Mislim, da se bodo tudi oni vrnili, saj jih potrebujemo, tako kot se je vrnila ljutomerska zadruga pod novim vodstvom, potem ko smo v preteklosti že prekinili sodelovanje.«
Mleko večinoma uvažajo iz Madžarske, s farme, ki je okoli 70 kilometrov oddaljena od Murske Sobote in kjer po besedah Serca namolzejo mleko zadovoljive kakovosti. Uvozijo do 12 odstotkov mleka na mesečni ravni, na mesec sicer proizvedejo okoli 4,5 milijona litrov mleka. »Trudimo se, da bi odstotke uvoženega mleka zmanjšali, saj če ena zadruga odide, traja kar nekaj časa, da se najde ustrezna nadomestna rešitev.«