Franc Šinko iz Rogašovec ima prav poseben hobi, ki mu je zvest že več kot 70 let. Pri desetih letih je od nekega kmeta od Svetega Jurija prinesel prvih nekaj golobov, angleških golšarjev, ki so pri hiši vse od takrat. Gre za prav posebno pasmo golobov med več kot stotimi, ki so jih, kot nas je ob našem obisku poučil Šinko, na Angleškem križali kar stoletje, da so za pasmo določili standard (vzornik). »Ta pasma ne leže sama svojih jajc, saj je zelo temperamentna in bi jih zlomila, zato je treba imeti manjše golobe, recimo pismonoše, da jim podtaknemo jajca golšarjev. Ko to storim, si označim na koledarju, mladiči pa se načeloma izležejo 18. dan,« opiše Šinko. Angleški golšarji imajo najdaljše noge od vseh golšarjev, prepoznamo pa jih po tem, da so v celoti prekrite s perjem, prav tako kremplji, ki so vsak posebej operjeni.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pri nas nekaj več sonca, drugod plohe in nevihte
Danes bo spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami, več sonca bo na vzhodu. Pihal bo južni do jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature bodo od 16 do 21, v severozahodni Sloveniji okoli 14 stopinj Celzija, je zapisano na spletnih straneh Agencije RS za okolje.
Kot že omenjeno, ima Franc Šinko ob angleških golšarjih tudi golobe pismonoše, v golobnjaku pa najdemo tudi grlice. »Kot zanimivost lahko povem, da smo včasih – sam zdaj tega več ne delam – čez zimo samice dali stran od samcev, saj so sicer spomladi že hitro izlegle jajca, ta pa so po navadi zmrznila. Če pa si jih malo 'zadržal', po navadi smo jih šele na valentinovo spustili skupaj, je bilo več upanja, da se izleže več mladičev,« razlaga Šinko, ki doda, da se največ o skrbi za golobe naučiš iz prakse, da pa je pomembno tudi teoretično znanje, zato v svoji zbirki hrani nekaj knjig o teh zanimivih ptičih.
V preteklosti je bilo v rogašovski občini kar devet golobarjev, danes sta ostala še dva. Kot pove Franc Šinko, je včasih kot član soboškega društva malih živali svoje golobe tudi razstavljal, hodili so po razstavah po vsej Sloveniji in tudi v sosednje države. »Golobarji smo včasih drug drugemu podarjali golobe, z razstavami pa se je to nehalo. Tam namreč ocenjujejo vsak del telesa goloba posebej in več točk pomeni tudi določeno ceno. Meni sicer nikoli ni šlo za denar, sicer bi se že zdavnaj nehal ukvarjati s tem. To je zgolj moj hobi, že moj stric je imel golobe, tako da imam to nekako v krvi. In dokler bom lahko, jih bom še imel,« je jasen.
