Kot je v vabilu na posvet spomnil Pahor, so se na srečanju štirih predsednikov decembra lani dogovorili, da bodo pod okriljem predsednika DS Alojza Kovšce potekale začetne priprave temeljne pokrajinske ureditve. Širša strokovna skupina pod vodstvom Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete je nato pripravila osnutek pokrajinske zakonodaje.
Po prvotnem konceptu bi Slovenija dobila 11 pokrajin, ki bi bile po svoji osnovi vezane na mestne občine kot že danes administrativna in urbana središča. A so kasneje ta predlog preoblikovali in predlagajo deset pokrajin s posebnim statusom mestnih občin Ljubljane in Maribora.
Strokovna skupina predlaga postopni prenos pristojnosti in nalog ter sistema financiranja z zagotovitvijo avtonomnih finančnih virov. Tako bi pokrajine začele delovati leta 2023, v celoti pa bi zaživele do leta 2030. Bo pa morala, če se bodo odločili proces ustanavljanja pokrajin nadaljevati, svoje povedati še aktualna politika z vlado in ministrstvi.
Glede na izkušnje iz preteklosti in tudi odzive ob aktualnih prizadevanjih pa konsenza o pokrajinah ne bo enostavno doseči, kljub praktično soglasnem strinjanju, da bi jih Slovenija zaradi prevelike centralizacije in z razvojnega vidika potrebovala.
Predsednik je k sodelovanju na posvetu med drugim povabil predstavnike parlamentarnih strank, vseh združenj občin ter strokovne skupine za pripravo pokrajinske zakonodaje. Posvet bodo spremljali tudi nekateri župani in županje.
Pri Pahorju bodo razgrnili mnenja o pokrajinah
STA
Predsednik želi s posvetom preveriti, ali za ustanavljanje pokrajin obstaja zadostna podpora in ali so osnutki pokrajinske zakonodaje s predlagano teritorialno členitvijo primerna podlaga za nadaljevanje projekta.
Na današnjem posvetu pri predsedniku republike Borutu Pahorju bodo govorili o ustanovitvi pokrajin. Predsednik želi s posvetom preveriti, ali za ustanavljanje pokrajin obstaja zadostna podpora in ali so osnutki pokrajinske zakonodaje s predlagano teritorialno členitvijo primerna podlaga za nadaljevanje projekta.