Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence (AVK) je konec lanskega februarja proti podjetjem Mlin Korošec, Mlinopek, Mlinotest, Panvita in Žito začela postopek ugotavljanja kršitve zakona o preprečevanju omejevanja konkurence in evropskega pravila o konkurenci. Gre za največje kupce slovenske pšenice, ki naj bi se 6. julija 2020 sestali na neformalnem sestanku in se dogovorili ter si izmenjali informacije o odkupni ceni pšenice v letu 2020. Po sestanku so družbe sprejele cenike, v katerih so vse določile enake odkupne cene za posamezne kakovostne razrede pšenice oziroma so določile odkupne cene, ki se med seboj razlikujejo zgolj minimalno. Na domnevno kartelno dogovarjanje leta 2020 na "malici v Sebeborcih" je takrat javno opozoril predsednik komisije za odkup in prodajo žit Franc Küčan, iz AVK pa so danes sporočili, da so izdali odločbo, s katero je bilo to tudi ugotovljeno.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KADROVSKA PROBLEMATIKA) Nočno dežurstvo v ZD Gornja Radgona ostaja
V občinah Gornja Radgona, Radenci, Apače in Sveti Jurij ob Ščavnici soglasno zavrnili predlog gornjeradgonskega zdravstvenega doma, čeprav so številke neizpodbitne.
PREBERITE ŠE:
So se največji igralci res dogovorili o ceni pšenice? Varuh konkurence tudi nad Panvito in Mlinopek
Grozi jim večmilijonska globa
"Vse navedeno predstavlja omejevalni sporazum oziroma usklajeno ravnanje, katerega cilj je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na ozemlju Republike Slovenije oziroma na znatnem delu notranjega trga, kar bi lahko prizadelo trgovino med državami članicami Evropske unije. S tem so navedena podjetja kršila prvi odstavek 6. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence ZPOmK-1 in prvi odstavek 101. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije," so navedli pri varuhu konkurence in dodali, da so sicer stranke v postopku ugotovitvam ves čas postopka nasprotovale in zatrjevale, da s svojimi ravnanji niso kršile pravil varstva konkurence in da so očitki o omejevanju konkurence neutemeljeni. Ker sodba še ni pravnomočna, je tako pričakovati, da bodo družbe uveljavile pravico do sodnega varstva in vložile tožbo na upravno sodišče.
Ob pravnomočnosti jim sicer grozi globa v višini do deset odstotkov letnega prometa v predhodnem poslovnem letu. Glede na promet največjih igralcev na trgu pšenice v državi lahko tako ta globa predstavlja tudi več milijonov evrov. Od pet do 10 tisočakov ali od 15 do 30 tisočakov pa grozi še odgovorni osebi pravne osebe.