Na kmetiji Vlaj iz Bodonec živijo trenutno štiri generacije. Poleg gospodarja Vlada Vlaja in njegove žene Danice si streho nad glavo delijo še Vladova mama Zlatica ter njegova hčerka Janja s partnerjem Mitjo in sinom Aleksom. Nekoč živinorejska kmetija, na kateri so redili od 15 do 17 glav goveje živine, se je po bolezni Vladovega očeta in zaradi pomanjkanja časa ob službenih obveznostih večine članov družine preusmerila v poljedelstvo. Njihov paradni konj so buče, iz katerih pridelujejo bučno olje, poleg tega v kolobarju pridelujejo koruzo, ječmen, ajdo in sojo, letos imajo prvič posejane tudi sončnice, pred približno tremi leti pa so iz domačih orehov začeli pridelovati tudi vroče stiskano orehovo olje. »Buče smo za lastne potrebe pridelovali že vsa leta. Olje, ki smo ga pridelali, smo včasih podarili sorodnikom in prijateljem, ti pa so vedno pohvalili njegovo kakovost. Ker smo v tem videli priložnost in ker smo želeli naši kmetiji dati dodano vrednost, smo leta 2011 odprli dopolnilno dejavnost na kmetiji, proizvodnjo rastlinskih olj,« se v zgodovino ozre Vlaj.
Trenutno obdelujejo približno deset hektarjev zemlje, imajo še dva hektarja travnikov in okrog devet hektarjev gozda, buče pa letno pridelujejo na treh do štirih hektarjih, odvisno od kolobarja. V začetku so buče pridelovali v manjših količinah, saj so bili njihovi odjemalci prijatelji in znanci, sčasoma pa se je ta krog širil. »Trenutna količina semena nam zato več ne zadošča, a lahko dokupimo preostalo količino od lokalnih pridelovalcev neposredno z njive, saj nam to dopušča dopolnilna dejavnost.«
Pomembne vse faze spravila
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Znanih je več podrobnosti o pretepu na soboški tržnici
Dve osebi sta iskali pomoč v regijski bolnišnici.
Vlajevi so z letošnjo pridelovalno sezono, pa tudi s kakovostjo pridelka veliko bolj zadovoljni kot z lansko, prav tako so buče dozorele, ne da bi jih napadle kake bolezni ali škodljivci. Kot je povedal gospodar, je bil vznik semena zadovoljiv, kljub takrat nekoliko bolj deževnemu obdobju pa kaže na dober pridelek. »Včasih smo buče sadili od 1. do 14. maja, ker pa se je klima zadnja leta zelo spremenila, jih sadimo že nekje po 20. aprilu, odvisno od vremenskih razmer. Zelo pomembno je, da je zemlja dobro pripravljena in segreta na 10 do 12 stopinj Celzija.« O natančnih količinah še ne morejo govoriti, saj bodo te v veliki meri odvisne od semena, zadovoljni pa bi bili, če bi na hektar dobili od 900 do 1000 kilogramov suhega semena.
Buče Vlajevi že vrsto let z njive spravljajo strojno, tudi seme pobirajo strojno, saj ročno takšne količine sami ne bi zmogli pobrati. »Da je seme res čim bolj kakovostno, se mora dobro oprati oziroma očistiti, nato pa posušiti in še enkrat očistiti oziroma prevetriti. Vse to počnemo v registrirani sušilnici v Borejcih. Očiščeno in posušeno seme se nato shrani in čaka na predelavo,« razloži sogovornik. Seme hranijo v domačem skladišču, ki so ga začeli graditi leta 2017 in ga dokončali naslednje leto, tam hranijo tudi vso embalažo, ki jo potrebujejo za olje. Seme stiskajo sproti, kakor je povpraševanje, hkrati na ta način zagotavljajo, da je olje res kakovostno in sveže. »Ker svoje oljarne nimamo, seme predelujemo v Oljarni Pojbič v Gornjih Petrovcih, z njimi sodelujemo že vsaj dvajset let in zelo zadovoljni smo z njihovimi storitvami,« pove Janja Vlaj.
Ko seme pripeljejo v oljarno, se to najprej stehta, nato pa ga zmeljejo v fino maso, ki je pripravljena na naslednjo fazo predelave, to je na gnetenje. To poteka v mesilnih strojih, tam se doda ustrezna količina vode in soli, odvisno od vlažnosti semena. Gnetenje poteka od pet do sedem minut, da postane masa homogena in temna na pogled, olje pa v tej fazi že počasi izstopa iz mase. Tretja in hkrati najbolj pomembna faza predelave semena je praženje, ki od 30 do 35 minut poteka v pražilnih ponvah. Masa se v tem času segreje na približno 110 stopinj Celzija, tako izhlapi tudi vsa voda, masa pa postane ostra na otip in pripravljena na zadnjo fazo, to je stiskanje. To poteka na dveh stiskalnicah na približno 300 barih. V posebne koše se vsipa od 3 do 3,5 kilograma mase, na to nato položijo železne plošče zaradi boljšega iztiska. Stiskanje poteka okrog deset minut, v tem času izteče velika večina olja, nekaj pa ga ostane v bučnih tropinah, ki se uporabljajo kot dodatek za krmo živali. Olje se nato vliva v cisterne, kjer počaka nekaj dni, nato pa je pripravljeno za stekleničenje.
Številna priznanja
Bučno olje, ki ga pridelajo na kmetiji Vlaj, kupujejo tako fizične stranke kot podjetja, saj pripravljajo tudi različna poslovna darila. Končni kupci, ki so iz celotne Slovenije, pa tudi iz tujine, največkrat povprašujejo po litrskih pakiranjih olja, sicer pa Vlajevi ponujajo pakiranja vse od enega decilitra naprej. »Tudi zato je pomembno, da se olje predeluje in polni sproti, saj ne vemo vnaprej, kaj si bodo stranke zaželele,« pove Vlajeva. Največ olja prodajo v trgovini na domači kmetiji ali prek spletne trgovine, ki so jo vzpostavili leta 2019, sicer pa so prisotni tudi v večjih turističnih točkah v Pomurju, kot so Hranilnica prekmurskih dobrot, Expano in trgovinica v gradu Grad. Redno se udeležujejo tudi vsakoletnega grajskega bazarja pri Gradu, vsako leto so prisotni na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani, prav tako v zadnjih letih v Kozjanskem parku na prazniku kozjanskega jabolka, stojnico z njihovimi izdelki pa je možno obiskati tudi na številnih drugih prireditvah oziroma sejmih, ki potekajo v Pomurju.
Ker se Vlajevi zavedajo, da pri strankah šteje samo kakovost, so začeli svoje olje pošiljati tudi na ocenjevanja. Leta 2016 so tako prejeli pravico do uporabe kolektivne blagovne znamke Krajinski park Goričko. Leta 2019 so na mednarodnem ocenjevanju v Varaždinu prejeli zlato medaljo, skupno je na ocenjevanju sodelovalo 184 vzorcev, od tega 45 iz Slovenije, njihovo olje pa je med slovenskimi razstavljavci prejelo najvišjo oceno. Leta 2021 so na festivalu Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju prejeli zlato priznanje, nato pa so zasledili še svetovno ocenjevanje in si dejali, da bodo poskusili tudi tam. V letih 2022, 2023 in letos so na prestižnem svetovnem tekmovanju v kakovosti živilskih izdelkov Monde Selection prejeli zlato medaljo. Ker so tri leta zapored dosegli visoko raven kakovosti in trikrat zapored tudi prejeli zlato priznanje, so jim letos v okviru omenjenega ocenjevanja podelili še priznanje International High Quality Trophy 2024. »Kot rečeno, mi velikih količin ne moremo pridelati, zato si prizadevamo za kakovost. Da je izdelek res kakovosten, lahko pokažeš le tako, da ga analiziraš oziroma da ga nekdo oceni. Na vseh ocenjevanjih prejmemo komentarje, usmeritve, priporočila, ki jih upoštevamo, nato pa sproti delamo izboljšave, se prilagajamo in spreminjamo stvari, da je izdelek še kakovostnejši,« je razložil nosilec dopolnilne dejavnosti Vlaj. »Kako bo v prihodnje, bomo videli, morda se bom pa jaz odločila za prevzem kmetije kot mlada prevzemnica, če se bodo pogoji za to spremenili in izboljšali,« je ob tem dodala Janja.
Na kmetiji, kjer po svojih močeh pomagajo vsi člani družine in si delo razdelijo, o širitvi ne razmišljajo. Prav tako nimajo v načrtu vzpostavitve lastne oljarne, saj ne pridelajo tolikšnih količin bučnega semena. »Če bi bilo možno, bi kupili še kakšno njivo, če ne, pa bomo delali toliko, kolikor bomo imeli možnosti,« je za konec dejal Vlado Vlaj.
