vestnik

Pričakovanja v podjetjih in občinah so velika

T. M., N. G., 29. 5. 2018
Nataša Juhnov
Štefan Pavlinjek,
Aktualno

Katere ukrepe od nove vlade in parlamenta pričakujejo in potrebujejo gospodarstveniki in župani?

Izenačiti pogoje gospodarjenja
Štefan Pavlinjek, generalni direktor Skupine Roto: "Od prihodnje vlade pričakujem, da bo našla za Slovenijo tipko reset, kajti stvari so tako daleč, da v Sloveniji ne vlada predsednik vlade, ampak najrazličnejši interesni lobiji. Prihodnja vlada mora zagotoviti predvsem enake pogoje gospodarjenja, kot so v sosednjih državah in v vsej Evropi, kajti samo tako smo lahko naprej konkurenčni in s tem zagotavljamo gospodarsko rast. Tudi zdravstvena in delovnopravna zakonodaja se mora približno izenačiti z zakonodajo sosednje Avstrije. Racionalizirati mora javni sektor, ki je neučinkovit, predrag, ter urediti nepravično socialo. Zmanjšati mora predvsem stroške na strani porabe in obremenitve gospodarstva. Tako bodo v gospodarstvu večje plače in ostal bo tudi denar za nujne investicije v opremo in s tem konkurenčnost na globalnem trgu. Pospešiti mora reinvestiranje prihodka in omogočiti podjetjem dostop do evropskih sredstev, tako kot so ta dostopna zahodni Evropi. V novi vladi morajo biti predvsem strokovnjaki s področja gospodarstva, ne pa profesorji s fakultet."

Razbremeniti gospodarstvo
Sabina Sobočan, direktorica Varisa: "Država se mora zavedati, da je gospodarstvo motor razvoja. Na prvem mestu si želim, da bi se nova vlada lotila sistemske spremembe na področju razbremenitve gospodarskih subjektov, priprave ugodnejše davčne zakonodaje, korenite spremembe delovnopravne in pokojninske zakonodaje ter zmanjševanja birokracije, ki zdaj bolj kot kaj drugega le otežujejo potek dela v podjetjih. Vlada naj razmišlja v smeri popolne razbremenitve trinajste plače in nagrajevanja zaposlenih iz naslova dobička. Z razbremenitvijo bo delavec dobil višji neto prejemek, kar bo povečalo njegovo kupno moč in se bo poznalo na bruto družbenem proizvodu, gospodarski rasti. Če želimo delati uspešno in biti konkurenčni na mednarodnem trgu, se mora zakonodaja poenostaviti in mora postati izvedljiva v praksi. Poleg tega naj vlada omogoči enake pogoje, enako obravnavo za domače in tuje investitorje ter za vsa podjetja, ki vlagajo v raziskave in razvoj. Dodatno je za gospodarstvo pomembna povezava z izobraževanjem, saj v tem trenutku zelo primanjkuje kvalificirane delovne sile. Vzpostaviti je torej treba povezavo med vpisom na izobraževalne smeri in dejanskimi potrebami v gospodarstvu. Prav tako je treba do konca izvesti zdravstveno reformo, saj na človekovo osebno zadovoljstvo, uspeh podjetij in s tem našega gospodarstva vpliva tudi zdravstveno stanje posameznika. Vse leto zaposleni vplačujemo v zdravstveno blagajno, ko pa smo bolni, predolgo čakamo na obravnavo. Vsaka odsotnost nekaj stane, tudi zaposlenemu se pozna pri plači. Vlada mora delati v dobro državljanov. Upam, da se bo nova vlada česa naučila iz napak svojih predhodnic."

Minimalna plača po branži, ne za vse enaka
Janez Tišler, samostojni podjetnik (Niros): »Upam, da bo prihodnja vlada uvedla kar nekaj potrebnih sprememb. Prva stvar je minimalna plača, ki je danes za vse enaka, kar pa ni prav. Potrebujemo branžno pogodbo, ki bi določala minimalno plačo po branži. Podjetniki bi morali obvezno zagotoviti te plače, s tem bi bilo tudi manj dela na črno. Plačilo za delo bi moralo biti razbremenjeno plačila za malico, časa za malico in prevoznih stroškov. Delodajalci bi torej izplačevali zgolj plačo, ki pa bi bila seveda delu primerna. S tem bi delavec na koncu dobil več, prav tako bi se več denarja steklo v pokojninsko blagajno. Zmanjšati je treba tudi prispevke, ki se izplačujejo na podlagi plače, naj se torej poviša neto plača. Prav tako ne bi smelo biti plačila dohodnine za 13. in 14. plačo, delavec naj troši zasluženi denar, država pa bo tako izpad nadomestila prek davka na dodano vrednost, ki bi moral biti obračunan po plačanih računih, ne pa po izstavljenih fakturah. Ta krog potrošnje moramo sprostiti. Vlada bi morala vzpostaviti sklad odpravnin, ki ga prav tako poznajo v Avstriji, kjer imam tudi sam podjetje, z njim bi delavcem, ki izgubijo službo, olajšali obdobje, v katerem iščejo novo službo."


Več političnega poguma in vizije
Gregor Senekovič
, izvršni direktor v podjetju Var: "Vladi predlagam, da v svoj gospodarski program implementira kar ugotovitve švicarskega Mednarodnega inštituta za razvoj menedžmenta, ki sestavlja lestvico konkurenčnosti. Ukrepi, na katere vsako leto opozarjamo tudi gospodarstveniki, naj bodo prvenstveno usmerjeni v odpravo nekonkurenčne davčne ureditve na področju plač, izboljšanje pravnega reda in spremembo neučinkovite delovne zakonodaje, ki delodajalcem ne omogoča dovolj fleksibilnosti na področju zaposlovanja in odpuščanja. Gospodarski temelji v Sloveniji so zagotovo dobri in stabilni, največji napredek smo na omenjeni lestvici dosegli prav pri gospodarski uspešnosti. Z nekoliko več političnega poguma in vizije pa bi v mednarodni konkurenci gotovo lahko naredili še kaj več in se približali najboljšim. Primere dobre prakse lahko poiščemo kar pri severnih sosedih, ki so predvsem na področju delovne zakonodaje opravili potrebne spremembe že pred leti."


Treba je davčno razbremeniti delo
Peter Polanič
, predsednik uprave Panvite: "Od prihodnje vlade pričakujem ukrepe na področju davčne razbremenitve dela in bolj prožne delovne politike in posledično trga delovne sile. Zavedati se je treba, da bo delo, po mnenju mnogih strokovnjakov, ključna spremenljivka pri nadaljnji gospodarski rasti v Sloveniji."

Trenutna povprečnina ne omogoča razvoja
Cvetka Ficko, županja Občine Grad: "Treba bi bilo delovati v smeri razvoja tudi za tiste občine, ki imamo manjše število prebivalcev, a veliko površino, a smo pri povprečnini vse enake. Dobro vemo, katere finančne obveznosti imamo občine že po samem zakonu in da trenutna povprečnina ne omogoča razvoja, sploh pa ne na podeželju. Kako pa potem zagotoviti razvoj?"

Uresničiti zaveze glede pomurskega zakona
Aleksander Jevšek
, župan Mestne občine Murska Sobota (MOMS): "Pričakujem čimprejšnje konstituiranje vlade, ki bo omogočila nadaljevanje regijskih in občinskih projektov, ki smo jih občine bodisi že začele izvajati oziroma so projekti v programu regije ali občin. Kar se tiče MOMS, imam v mislih nadaljevanje in zaključek projektov Celostnih teritorialnih naložb, kjer črpamo 10,3 milijona evrov evropskih sredstev, glede regije pa je pomembno, da se nadaljujejo projekti iz 'dogovora za razvoj regij' (podjetniške cone, dokončanje vodovoda sistem B in kolesarske povezave). Pomembno je, da bo nova vlada uresničila zaveze glede izvajanja in dokončanja pomurskega zakona. Pričakujem odpravo zakona o uravnoteženju javnih financ in v okviru tega v celoti izplačilo z zakonom določene povprečnine. Nova vlada se mora nemudoma lotiti procesa regionalizacije in v okviru tega poskrbeti za izvajanje načela subsidiarnosti in decentralizacije nalog z državne na regionalno raven. Od nove vlade pa prav tako pričakujem, da bo upoštevala pobudo iniciativnega odbora za praznovanje 100. obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in finančno podprla program, ki se bo izvajal v letu 2019. Na ta način bi zelo nazorno pokazala, da je to praznik vseh Slovencev in ne samo Prekmurcev."
Kaj zdaj berejo drugi