Letošnje vremenske razmere pridelavi zelenjadnic niso bile naklonjene. Hladna deževna pomlad je onemogočala zgodnje setve in saditve, obilne padavine, zastajanje vode v tleh in dokaj hladno vreme pa so nato ovirali rast in razvoj večine zelenjadnic. Kot pravi Breda Vičar, specialistka za zelenjadarstvo in ekološko kmetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Murska Sobota, imajo te rastline običajno veliko manj težav v suhem vremenu, če jih oskrbimo z vodo, torej z zalivanjem ali namakanjem. »Tudi visoke temperature, kar pomeni več kot 30 stopinj Celzija, zelenjadnicam ne ustrezajo. Neugodne razmere pomenijo stres za rastline. Ko so rastline v stresu, se poveča njihova občutljivost za bolezni. Deževne razmere so ugodne tudi za pojav glivičnih bolezni in bolezni, ki jih povzročajo bakterije.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Najbolj na udaru med vsemi zelenjadnicami je bil letos paradižnik. Deževno vreme z obilnimi nalivi je bilo ugodno za pojav bolezni, predvsem gliv plesnivk, ki povzročajo krompirjevo-paradižnikovo plesen, čebulno in solatno plesen ter plesen bučnic. Paradižnikova plesen se je letos zelo intenzivno pojavila in nekatere nasade uničila že kmalu po prvem pobiranju plodov. Tudi kumare so bile močno prizadete s kumarno plesnijo, pozneje pa se je predvsem v zaščitenih prostorih na kumarah pojavila še pepelovka. Paprika je bila po besedah specialistke za zelenjadarstvo prizadeta predvsem na območjih, kjer se je pojavljala toča. »Po toči poškodovani deli rastlin so vdorno mesto za bakterije, ki na papriki povzročijo pegavost na listih, lahko tudi na plodovih. Te pege se združujejo, listi pa postopoma odmirajo.«
Vlažne razmere so omogočile tudi intenzivnejši pojav in širjenje sive plesni, ki je parazit slabosti, in bele gnilobe. Tudi s fižolovim ožigom je bilo veliko težav. »Med škodljivci pa so se intenzivneje pojavljale sovke, in sicer v solati, zelju, pa tudi na plodovkah, predvsem paradižniku. V toplih poletnih dneh so se intenzivno pojavljali še drugi škodljivci, kot so bolhači, molji in pršice,« je naštela Vičarjeva.
Pomembna zdrava tla
Spravilo plodov z vrtov in gred se je že začelo, kljub neugodnim vremenskim razmeram pa so gospodinje deloma lahko pripomogle k preprečitvi propadanja oziroma obolevanja zelenjave. Kot je poudarila sobesednica, so za pridelavo zelenjadnic zelo pomembna zdrava in živa tla, saj se v takih tleh rastline bolje počutijo tudi v stresnih razmerah. »Plodovke, predvsem paradižnik in kumare, bi bilo pred glivami plesnivkami najbolje varovati tako, da bi jih pridelovali v zaščitenih prostorih, ali pa jih varovali vsaj s streho oziroma folijo, ki bi preprečila močenje rastlin.«
K varstvu zelenjadnic pred posameznimi boleznimi in škodljivci lahko pripomorejo preventivni ukrepi, kot so dovolj širok kolobar, uporaba zdravega semena, pravilno uravnoteženo gnojenje, setev ali sajenje v času, ko so tla primerno ogreta, zadostna razdalja med rastlinami, vključevanje odpornejših sort. »Pri varstvu zelenjadnic si lahko pomagamo z uporabo pripravkov, ki jih je dovoljeno uporabljati tudi v ekološki pridelavi, in z uporabo tako imenovanih osnovnih snovi, kot so soda bikarbona, kravje mleko, njivska preslica, sirotka. Te je treba uporabiti preventivno, takrat ko razmere postanejo ugodne za razvoj bolezni,« pove Vičarjeva.
Bolezni na zelenjadnicah se lahko pojavljajo tudi sedaj, odvisno od vremenskih razmer in od tega, ali poteka pridelava na prostem ali v zaščitenem prostoru, na primer v plastenjaku. V tem času so še vedno ugodne razmere za pojav in širjenje na primer pepelovk, ki uspevajo ob visokih temperaturah, po padavinah pa se bodo lahko še naprej širile glive plesnivke. Proti omenjenima boleznima lahko ukrepamo tako, da nadaljujemo uporabo osnovnih snovi ali pa posežemo po pripravkih, ki jih lahko uporabimo v ekološki pridelavi vrtnin, če so omenjene vrtnine še v dobri kondiciji in če jih nameravamo še dlje časa pobirati. Zelo pomemben ukrep je tudi, kot je dejala sogovornica, odstranjevanje okuženih delov rastlin ali močneje okuženih rastlin, vendar jih ne dajemo na kompost, ki ga bomo kasneje uporabljali za gnojenje zelenjadnic.