V letošnji rastni sezoni je vegetacija žit v primerjavi s prejšnjimi leti precej zgodnejša. Glavni razlog za to so visoke temperature za to obdobje, predvsem v februarju in marcu. Kot je navedel Boštjan Ferenčak, specialist za poljedelstvo in ekološko kmetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota, je bila v februarju povprečna temperatura v Murski Soboti 7,3 stopinje Celzija, leto prej 2,7 stopinje Celzija. Dolgoletno povprečje je le 0,5 stopinje Celzija. Tudi povprečna marčevska temperatura je bila letos 9,2 stopinje Celzija, v letu 2023 7,5 stopinje Celzija. Dolgoletno povprečje je 4,8 stopinje Celzija.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Še ne morejo oceniti
»Če zgodaj spomladi nastopijo visoke temperature, se žita več ne razraščajo in preidejo v generativno fazo. Takšni posevki so redkejši, saj imajo manj sekundarnih poganjkov, če se niso razrasli v jesenskem času. To velja predvsem za pozno sejana žita, zato že danes opažamo, da imajo nekateri posevki žit manj rastlin na kvadratni meter, kot bi bilo priporočljivo,« pravi Ferenčak. Pojasnil je tudi, da pri zelo zgodnji vegetaciji ječmena in pšenice lahko pride tudi do poškodb klasov oziroma do sterilnosti pri poznih pozebah, kakršnim smo bili priča v zadnjih dneh.
»Morebitnih poškodb zaradi zmrzali trenutno še ne moremo oceniti, se pa bodo morebitne posledice opazile po cvetenju in oprašitvi žit.« Zaradi zgodnejše vegetacije so se prej kot običajno pojavile tudi običajne bolezni na žitih, kot so pšenična listna pegavost, žitna pepelovka, ječmenova mrežasta pegavost, ječmenov listni ožig. »Posevke žit morajo zato pridelovalci redno spremljati in v primeru pojava bolezni pravočasno pristopiti k zatiranju,« še pove Ferenčak.
Le 200 evrov po toni
O zgodnji vegetaciji žit, še bolj pa o stanju na trgu žit, so pred dnevi razpravljali tudi člani komisije, ki jo sestavljajo predstavniki Sindikata kmetov Slovenije, Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in Zadružne zveze Slovenije. Po besedah predsednika komisije Franca Küčana se kmetje že sedaj sprašujejo, kako bo ob letošnji žetvi. »Cena pšenice bo letos očitno ponovno nizka. V tem obdobju bi morala biti borzna cena vsaj 270 evrov po toni, kar bi pri žetvi potem pomenilo nekje 200 evrov po toni. To seveda ne pokriva pridelovalnih stroškov, vendar nas bolj skrbi to, da je borzna cena že sedaj le okrog 200 evrov po toni. To napoveduje, da bo cena v času žetve še padla.«
Po besedah kmečkega sindikalista je to posledica uvoza prepoceni ukrajinskega žita v Evropo, kar slabi tako evropsko kot slovensko kmetijstvo. Kmetje na to pristojne ves čas opozarjajo, komisija pa se je odločila, da bodo zaradi nevzdržnega stanja vzpostavili stik s kmetijsko ministrico Matejo Čalušić. »Kmetje smo lani pridelali 500 evrov izgube na tono pridelka, ceno je izračunal Kmetijski inštitut Slovenije. Stroški pridelave tudi letos ostajajo na enaki ravni kot lani, odkupne cene pa ponovno padajo. Ministrico želimo opozoriti tudi na dolg države, ki ga ima do pridelovalcev pšenice.«
Ukrajinska moka na trgu
Spomnimo, lani poleti je bil na ravni Evropske unije sklenjen dogovor, da bodo evropski pridelovalci žit zaradi brezcarinskega uvoza žit in olj iz evropskega svežnja prejeli pomoč zaradi izgube dohodka kot posledice nizke odkupne cene na račun uvoza pšenice iz Ukrajine. Slovenija je za sektor pšenice prejela približno 1,2 milijona evrov, vendar je država nato ta denar razporedila poplavnim območjem.
»Že zdaj nas boli glava. Mlinarji namreč že zdaj pravijo, da ne bodo mogli plačati domače pšenice zaradi prisotnosti ukrajinske. Tudi ukrajinska moka je po zelo nizki ceni dnevno prisotna na slovenskem tržišču. Mlinarji imajo torej dober razlog za nezadovoljstvo, kmetje po drugi strani pa še ene takšne izgube ne bomo prenesli. Če se bo to nadaljevalo, bo prišlo do tega, da bomo poljedelske kmetije 'zaklali'. Politika, ki jo vodi Evropa, nikakor ni naklonjena evropskemu kmetijstvu,« se je še povedno izrazil Franc Küčan.