V Pomurju se je že začela žetev. Najprej je na vrsti ječmen, zaradi napovedanih visokih temperatur pa bi lahko zgodnje sorte pšenice začeli žeti konec tedna.
Podobno kot prejšnja leta se pridelovalci in kupci sprašujejo o letošnjih odkupnih cenah pšenice. Bojijo se, da se bo ponovila zgodba lanskega leta, ko so kmetje zaradi uvoza ukrajinske pšenice, ki se je na slovenskem trgu prodajala po izredno nizkih cenah, utrpeli izgubo v višini 500 evrov na hektar, je navedel podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Franc Küčan.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Poziv k upoštevanju minimalne cene pšenice
Na nedavnem dnevu pšenice v Rakičanu je Kmetijski inštitut Slovenije predstavil stroškovnik pridelave pšenice.
Izračunali so, da pridelava pšenice stane kmetijo najmanj 1533 evrov na hektar, kar ob povprečnem donosu šest ton na hektar pomeni stroške v višini okrog 255 evrov za tono pšenice, je spomnil Küčan.
"Na današnjem posvetu smo se odločili, da pozovemo zadruge, ki organizirajo odkup, naj se letos upošteva minimalna cena," je povedal. Ta cena naj bi bila po izračunih predstavnikov pridelovalcev za pšenico najvišje kakovosti razreda A 270 evrov za tono, za pšenico razreda B 250 evrov in za pšenico razreda C 230 evrov. "S tem bi bili maksimalno pokriti stroški, dobička pa ne bi bilo, česar smo sicer že navajeni, saj dobička s pšenico nismo nikoli ustvarjali," je zatrdil Küčan.
Nizke odkupne cene tudi pri sosedih
Trenutne borzne cene so se v zadnjih dveh tednih po njegovih navedbah znižale in so pod 250 evri za tono pšenice, nizke odkupne cene se napovedujejo tudi v soseščini, na Madžarskem in v Avstriji. Če bodo cene na ravni lanskih, od 160 do 220 evrov za tono, lahko kmetje tudi letos pričakujejo izgubo v višini okoli 420 evrov na hektar. "Vprašanje je, ali se sploh še splača nadaljevati v poljedelstvu, ali je pšenica najhujše zlo v kolobarju," je izpostavil podpredsednik sindikata kmetov.
Po podatkih Statističnega urada RS smo lani v Sloveniji pridelali približno 145.000 ton pšenice. Po podatkih tržnih poročil na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je bilo medtem v Sloveniji odkupljenih skoraj 71.000 ton pšenice, od tega je bilo 43.000 ton krušne pšenice. Izvoz je medtem dosegel 47.000 ton. Po statističnih podatkih, ki jih je navedel Küčan, je uvoz pšenice dosegel 218.000 ton.
Kmetje zaskrbljeni: Ali je sploh smiselno pridelovati pšenico?
"Lanski podatki kažejo, da smo močno pod povprečjem samooskrbnosti. V dobrih letih tako imenovane žitne verige smo skladiščili tudi 100.000 ton krušne pšenice, pa tudi pravilno smo jo takrat vrednotili in kmetje so bili zadovoljni," je spomnil.
V začetku meseca so s problematiko seznanili tudi državnega sekretarja na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ervina Kosija. Zahtevajo pa, da naj tematiko obravnava tudi vlada.
Če država ne bo posredovala s finančno pomočjo, bodo verjetno številne kmetije, ki bi v dveh letih zapored utrpele izgubo okoli 500 evrov na hektar, razmislile, ali je sploh še smiselno vztrajati pri pridelavi pšenice, je opozoril Küčan.