Na sejmu Agra v Gornji Radgoni je v organizaciji ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter v sodelovanju z Javno agencijo Republike Slovenije za varstvo konkurence in varuhom odnosov v verigi preskrbe s hrano Igorjem Hrovatičem potekal strokovni posvet o stanju v verigi preskrbe s hrano. Kot je poudaril Hrovatič, je pomembno, da vsi deležniki v omenjeni verigi začutijo potrebo po sodelovanju, saj bo le tako lahko veriga uspešna in bo manj dogodkov, ki posamezen člen postavljajo v podrejen položaj oziroma ga predstavljajo kot šibkejšega v primerjavi z drugimi. K povezovanju in enakopravnosti v verigi je pozvala tudi kmetijska ministrica Irena Šinko. »Naša veriga bo trdna šele takrat, ko bodo deležniki v primarnem, sekundarnem in terciarnem sektorju enakopravni, ko ne bo občutka, da nekdo ustvarja dobiček na račun drugega. Zavedati se moramo, da bomo v verigi lahko delovali le, če bomo imeli trdne pogodbene odnose, torej ko bo primarni oziroma kmetijski sektor lahko svoje pridelke prodal, ko bo živilskopredelovalna industrija vedela, da bo od kmeta dobila surovino, in ko bo trgovina dobila pridelke na svoje police.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
V verigi preskrbe s hrano je po mnenju poznavalcev najšibkejši člen pridelovalec, najmočnejši pa trgovina. »Ugotavljamo lahko še, da se je v zadnjem letu poslabšal pogajalski položaj pridelovalca, zato danes še težje govorimo o vzpostavljeni verigi preskrbe s hrano,« je dodal varuh.
Do tega prihaja predvsem zaradi nedovoljenih ravnanj, ki se dogajajo v celotni verigi, najpogosteje pa so povezana s plačilnimi roki, izsiljevanjem cen pri pridelovalnem sektorju, velika problema sta tudi sistem promocije izdelkov in pridelkov v posameznih trgovskih verigah kot lokalnih, domačih in slovenskih ter neizpolnjevanje pogodb in dogovorov, sklenjenih med deležniki. »Povedati moramo, da se nedovoljena ravnanja na splošno zmanjšujejo tudi zaradi zakonodaje, to je zakona o kmetijstvu, pa tudi zaradi prisotnosti varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano ter agencije za varstvo konkurence,« pravi Hrovatič.
Prijave so anonimne
Na podlagi raziskave, ki jo je varuh opravil lani in na kateri temeljijo njegove ugotovitve, je pripravil nekaj priporočil za odpravo nedovoljenih ravnanj v verigi preskrbe s hrano. Kot je povedal, je treba vsa nedovoljena ravnanja prijaviti njemu ali agenciji za varstvo konkurence, saj bosta le odkrivanje in prijava konkretnih primerov zmanjšala število nedovoljenih ravnanj. »Poudariti velja, da je pri prijavah vzpostavljen način zagotavljanja anonimnosti,« je dodal Hrovatič, čemur je pritrdil tudi Andrej Matvoz, direktor agencije za varstvo konkurence. »Šibkejši v verigi ne more biti kaznovan, ker ni predmet naših postopkov. Tisti, ki izkoriščajo šibkejšega v verigi, tako ne morejo ugotoviti, kdo je prijavo dal. Res pa je, da do nas pride malo prijav kršitev, te največkrat ugotovimo sami v okviru izvajanja naših sektorskih nalog.«
Eno od priporočil, ki jih še navaja Hrovatič, je uvajanje in izpostavljanje dobrih praks povezovanja med pridelovalci, za kar so odgovorni posamezni členi v verigi oskrbe s hrano, zbornice, ministrstva in druge državne službe pa morajo ustvariti primerno okolje za to povezovanje. Cene slovenskih živil so se v zadnjem obdobju zvišale, kar ugotavljajo tudi potrošniki. Razlog za zvišanje cen vidi Hrovatič v tem, da deležniki v verigi preskrbe s hrano nastopajo individualno in ne povezano. »Veriga mora delovati tako, da so vsa tveganja enakomerno porazdeljena med vsemi sektorji, vzpostavljeni morajo biti pošteni in transparentni odnosi, k preprečevanju zvišanja cen živil pa bistveno pripomorejo tudi neposredni nakupi pri pridelovalcih,« je bil jasen varuh.
V postopku tudi dve pomurski podjetji
Kako poteka postopek prijave na agenciji za varstvo konkurence? Najprej je uveden postopek s sklepom, če je izkazana verjetnost kršitve. Nato sledi zbiranje potrebnih podatkov in pojasnil ter izdaja povzetka relevantnih dejstev. Če ni bilo ugotovljenih kršitev ali če postopek ni smotrn, se izda sklep o ustavitvi postopka ali pa se izda odločba o ugotovitvi kršitve in hkrati odločba o plačilu globe, ki lahko znaša tudi do deset odstotkov letnega prometa podjetja, v ločenem prekrškovnem postopku.
Kot je pojasnil Matvoz, agencija trenutno vodi primer domnevnega kartelnega dogovarjanja v žitni verigi med petimi podjetji, med njimi sta tudi dve pomurski. S kartelnim dogovorom naj bi podjetja določila odkupne cene pšenice za leto 2020. Po mnenju agencije je bil sporen sestanek med predstavniki podjetij julija 2020, ko so se domnevno dogovorili o odkupnih cenah pšenice v letu 2020 oziroma so izmenjali informacije o cenah, ki jih bodo podjetja določila za odkup pšenice. »Tako naj bi podjetja na trgu odkupa pšenice odpravila negotovost, cene, ki so jih določila omenjena podjetja za posamezne kakovostne razrede pšenice, pa so bile enake ali bistveno podobne,« je še povedal predstavnik agencije za varstvo konkurence.