Beltinska občina bo znova razpisala 38 tisoč evrov za spodbujanje podjetništva, potem ko ni razdelila celotnega zneska, 50 tisoč evrov, na prvem razpisu (30 tisoč evrov je bilo namenjenih za razvoj podjetništva, 10 tisoč za socialno podjetništvo in 10 tisoč evrov za inovacije). »Poklicalo nas je kar nekaj potencialnih vlagateljev, ali lahko pričakujejo neko subvencijo. Zato je ta drugi razpis namenjen temu, da privabimo podjetja od drugod v našo obrtno-industrijsko cono, predvsem tiste, ki že sodelujejo z našimi podjetji in v katerih so tudi zaposleni naši občani in občanke. Drugo leto pa bomo temu namenili bistveno več sredstev. S svetniki smo se že pogovarjali o približno 50 tisoč evrih za tak ukrep in 50 tisoč evrih neposredno za vlagatelja, da mu pripravimo teren v industrijski coni. Kajti obrtno-industrijska cona, ki ima dostop s ceste proti Odrancem, mora zaživeti,« je povedal župan Marko Virag. V industrijski coni, ki leži jugovzhodno od Beltinec in je po naložbi občine v ureditev cestne infrastrukture ustrezno povezana z magistralno cesto G1-3 med Beltinci in Odranci, že delujeta dve podjetji, znana pa sta že tudi dva potencialna investitorja, ki bi v to cono prišla prihodnje leto, s tem da občina zanjo še pričakuje potrditev nove poplavne študije. Eden se ukvarja z gradbeništvom, dejavnost drugega pa je proizvodnja kovinskih izdelkov.
Ob tej občinski poslovni coni, ki je velika 14 hektarjev, sta v beltinski občini urejeni še dve, ki pa sta v zasebni lasti. Poslovna cona Granar je v lasti podjetja Pomgrad in se postopoma polni, na vlagatelje pa čaka tudi poslovna cona v Lipovcih. Gre za območje v velikosti 50 hektarjev ob železniški progi in avtocestnem priključku, katerega lastnica je Luka Koper oziroma z njo povezane družbe.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Usoda poslovne cone v Lipovcih je odvisna od tega, ali bo vlada v njej videla območje, primerno za vzpostavitev logističnega centra. Gre namreč za strateško točko med Barcelono in Kijevom in stičišče poti z enako oddaljenostjo od Ljubljane, Zagreba, Dunaja, Bratislave in Budimpešte.
»Na tem območju se je že pojavil ponudnik, ki išče vlagatelje, in temu bo občina zagotovila vse, kar je v njeni moči, kajti vemo, da bodo za njim prišli tudi naslednji. Občina pa bo nadaljevala tudi pogovore z Luko Koper ter ministrstvom za gospodarstvo,« je še dejal Virag. Čeprav je območje v zasebni lasti, je vloga občine še vedno pomembna zaradi sprejemanja in prilagajanja občinskih prostorskih načrtov dejavnostim, ki naj bi se tukaj izvajale. »Vsekakor pa si želimo, da bi to postal državni projekt, za katerega bi se pripravil državni prostorski načrt,« je povedal Virag. Zdaj je to območje še vedno opredeljeno kot območje z obdelovalno zemljo.