Priloga Moje premoženje: Z majhnimi zneski do lepih donosov

Konec aprila je v vzajemnih skladih v Sloveniji varčevalo nekaj več kot 442 tisoč ljudi, ki so imeli naloženih 2,68 milijarde evrov sredstev ali v povprečju 6060 evrov na posameznega vlagatelja. Upravljavci vzajemnih skladov imajo vse širšo paleto skladov, v zadnjem obdobju tako imenovanih alternativnih skladov, med drugim takšne, ki zbrana sredstva vlagateljev nalagajo v recimo nakup nepremičnin. Tako je sklad KD Adriatic Value Fund nedavno v sodelovanju z družbo Peakside Capital za 13 milijonov evrov kupil poslovni center Tivoli v Ljubljani, zanima jih še stavba Stekleni dvor na Dunajski cesti za Bežigradom, kjer je sedež slovenske podružnice Addiko bank (nekdanje Hypo banke), z iztrženimi najemninami pa želijo plemenititi sredstva vlagateljev njihovega sklada (teh sredstev je trenutno 50 milijonov evrov), saj bodo vlagali v poslovne nepremičnine v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji.

V KD bili vedno pionirji

Družba KD Skladi je bila ustanovljena leta 1994 ter s hčerinskimi družbami upravlja okrog 800 milijonov evrov sredstev v 34 skladih in 13 drugih portfeljih v okviru storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti po celotni regiji jugovzhodne Evrope, med drugim najstarejše vzajemne sklade v Sloveniji in na Hrvaškem. KD Krovni sklad upravlja 16 podskladov in ob koncu aprila so sredstva v upravljanju znašala 525 milijonov evrov. Na področju alternativnih skladov se bodo še širili in razvijali nove produkte. Druga pomembna novost so nove tehnologije in digitalizacija poslovanja, kar vodi do boljše uporabniške izkušnje vlagateljev. KD Skladi so prva družba za upravljanje, ki ima svojo mobilno aplikacijo, preko katere lahko njihovi (potencialni) vlagatelji spremljajo novosti globalnih trgov, gibanje tečajev in svojega premoženja. V letu 2018 se pripravlja nadgradnja.

"V industriji investicijskih skladov se na globalni ravni dogajajo spremembe. Po poročilu PWC iz letošnjega leta bodo do leta 2025 upravljali 118 tisoč milijard evrov sredstev in od tega več kot 15 odstotkov v alternativnih skladih. Trenutno se ta številka vrti okoli 10 odstotkov, predstavlja pa že 30 odstotkov prihodkov industrije. KD Skladi smo bili prva družba za upravljanje v Sloveniji, upravljamo prvi vzajemni sklad v Sloveniji (KD Galileo), prvi obvezniški sklad v Sloveniji (KD Bond), prvi denarni sklad v Sloveniji (KD MM) in lani smo prvi ustanovili regulirani nepremičninski alternativni investicijski sklad v Sloveniji (KD Adriatic Value Fund). Ohranjamo vodilno vlogo v industriji in uresničujemo strategijo, ko smo dobro upravljanim UCITS-skladom za male vlagatelje dodali alternativne investicijske sklade za institucionalne vlagatelje, s čimer se odzivamo na potrebe na trgu," ugotavljajo v KD Skladih.

Ni sklada, ki bi bil pravi za vse

KBM Infond pa v 22 podskladih upravlja 325 milijonov evrov premoženja več kot 80 tisoč vlagateljev. V tej družbi poudarjajo, da so vzajemni skladi ena najbolj osnovnih in preglednih oblik varčevanja in investiranja. Vlagatelji z nakupom enot sklada posredno nalagajo v vrednostne papirje, s katerimi se trguje na svetovnih borzah, ter sodelujejo pri donosih, ki jih borze omogočajo. Vsak sklad je zbir premoženja vlagateljev, ki je naložen v različne vrednostne papirje. Kakšen je, opiše naložbena politika sklada. Vsak od skladov je primeren za določen tip vlagatelja - in obenem ni sklada, ki bi bil pravi za vse. Vlagatelj namreč izbere sklade glede na svoj osebni finančni cilj in nagnjenost k tveganju, pove Lavra Munda Slaček, v KBM Infond vodja oglaševanja in odnosov z javnostmi.
Med skladi KBM Infond so takšni, ki jim pravijo osnovni. To so skladi, ki imajo zelo široke naložbene politike. So brez geografskih ali panožnih omejitev, razlikujejo pa se po tem, v kakšen tip finančnih instrumentov nalagajo sredstva in s tem povedo, kakšno nihanje vrednosti naložbe lahko vlagatelj pričakuje. Delniški globalni skladi, kakršna sta Infond Dynamic in Infond Beta, imajo zmeraj vsaj 85 odstotkov sredstev v delniških naložbah. Upravljavci lahko brez omejitev izbirajo naložbe po vseh svetovnih borzah, a ko pride do padcev na trgih, se ne smejo umakniti v manj nihajne naložbe, kot so obveznice. Mešani globalni skladi nalagajo sredstva v delnice in obveznice, pa tudi v druge finančne instrumente, kot so zakladne menice in bančni depoziti. KBM Infond upravlja tri tovrstne sklade - Infond Defensive ima defenzivno naložbeno politiko z največ 35 odstotki delniških naložb. Večina naložb je v obveznicah, komercialnih zapisih in depozitih. Tako v dobrih časih ustvarja zmerni donos, v slabih časih pa vrednosti enot le zmerno padajo. Infond Alfa ima lahko naloženih med 35 in 65 odstotki sredstev v delniških naložbah. Mešani sklad brez omejitev je Infond Global Flex, ki ima lahko vse naložbe v delnicah, obveznicah ali denarju ali v kombinaciji naštetih - upravljavci tega sklada imajo proste roke, da se odzivajo na pričakovanja na trgih.

Tolikšen delež obvezniških naložb, kolikor smo stari

Obvezniški sklad Infond Bond - Euro nalaga vsaj 90 odstotkov sredstev v obveznice, vsaj 70 odstotkov naložb je v evrih. Tako se vlagatelji izognejo valutnim nihanjem. Obvezniški sklad je smiseln del portfelja vsakega vlagatelja, saj umirja nihanje vrednosti naložb. Med borzniki kroži misel, da je treba imeti toliko obvezniških naložb, kolikor smo stari. Upravljajo denarni Infond Money - Euro in edini sklad ciljnega datuma v Sloveniji, Infond 2040, ki je primeren za vlagatelje, ki bodo prihranjena sredstva potrebovali okoli leta 2040. Osnovne sklade dopolnjujejo specializirani. Ti so usmerjeni v določeno regijo sveta ali v posamezni gospodarski sektor. Sredstva sklada nalagajo v delnice sektorja energetike, zdravstva, potrošnih dobrin, informacijske tehnologije ali v finančni sektor. KBM Infond upravlja tudi štiri sklade, upravljane na osnovi naložbene strategije - na primer izbirajo delnice družb, ki že dolga leta redno izplačujejo dividende, družb, ki poslujejo družbeno odgovorno, ali izbirajo delnice družb, ki so na trgu podcenjene glede na njihovo dejansko poslovanje.

Kako sestaviti portfelj skladov, je odvisno od tega, kakšen je naložbeni cilj vlagatelja (do kdaj in koliko pričakuje prihraniti ob kakšnih nihanjih). Večina vlagateljev ima naložbo razpršeno med več skladov različnih značilnosti. Sredi marca so pri KBM Infond izvedli spremembo pravil upravljanja Krovnega sklada Infond, ki vključuje vseh 22 podskladov. Krovni sklad je po veljavni davčni zakonodaji za vlagatelje najbolj ugodna oblika poslovanja s skladi. Ti lahko prenašajo sredstva med podskladi istega krovnega sklada, ne da bi se ugotavljal do prenosa doseženi donos in s tem davek. Ustvarjeni donosi so obdavčeni šele ob prodaji, ko si dajo vlagatelji prihranjeno izplačati na bančni račun. Znotraj krovnega sklada lahko vlagatelji svoj portfelj s prenosi med podskladi različnih naložbenih politik upravljajo sami. Trenutno ponujajo le sklade, usklajene z vseevropsko direktivo UCITS. So najbolj pregledni, strogo nadzorovani in stroškovno učinkoviti za vlagatelje. Seveda pa stalno spremljajo dogajanja na trgih in morda se bodo kdaj odločili še za drugačne sklade, sklenejo v družbi KBM Infond.