Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je med 4. in 25. novembrom izvedlo drugo javno razpravo o predlogu strateškega načrta skupne kmetijske politike (SKP) 2023–2027, ki mora biti sprejet do konca leta in poslan evropski komisiji. Popravljeno in razširjeno različico predloga je na javnem spletnem dogodku, ki je potekal v okviru javne razprave, predstavil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek s sodelavci, o predlogu pa so na tretji izredni seji razpravljali tudi člani sveta Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Večurna razprava o pripombah, ki jih je KGZS zbrala v času javne razprave, ni bila uspešna, saj so svetniki soglasno sprejeli sklep, da zbornica ne potrjuje strateškega načrta v celoti, dokler se predstavniki zbornice ne sestanejo s predsednikom vlade in dogovorijo o dodatno zahtevanih sredstvih. Kot je znano, je KGZS že večkrat zahtevala dodatna sredstva v višini 380 milijonov evrov za razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja v obdobju naslednjih petih let, od te zahteve pa ne odstopajo. Do sestanka nevladnih organizacij s predsednikom vlade in kmetijskim ministrom je včeraj le prišlo, po dolgotrajnih pogajanjih pa bo vlada le uspela zagotoviti 310 milijonov evrov nacionalnih sredstev, ki bodo vložena v nujno potrebno prestrukturiranje slovenskega kmetijstva, povečanje njegove konkurenčno in investicije v živilsko pridelovalnem sektorju.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Slovenija ima v okviru strateškega načrta SKP za petletno obdobje na voljo 1,2 milijarde evrov iz evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Za prvi steber SKP, to je iz EKJS, ki zajema neposredna plačila ter sektorske podpore za vino in čebele, je na voljo 685 milijonov evrov, za drugi steber SKP, to je iz EKSRP, ki obsega politiko razvoja podeželja, pa je na voljo 550 milijonov evrov. Ob tem je predsednik vlade Janez Janša kmetom obljubil dodatnih 100 milijonov evrov. »Strinjamo se z vsemi ukrepi v prvem stebru, zahtevamo pa dodatnih 380 milijonov evrov za drugi steber. Ta sredstva bi bila namenjena predvsem investicijam, kar bi omogočilo slovenskemu kmetijstvu, da bi bilo bolj konkurenčno evropskemu,« je za Vestnik razpravo povzel Danilo Meolic, predsednik soboške območne enote KGZS in član sveta KGZS.
Podobno pove Andrej Horvat, član sveta in nadzornega odbora KGZS. »Zavedati se moramo, da bo slovensko kmetijstvo ostalo konkurenčno in bo znalo odgovoriti na nove ekološke in tehnološke izzive na trgu le s konstantnim razvojem in vlaganjem v nove tehnologije. Zato ne vem, kako lahko pristojni minister izjavlja, da je osnutek načrta razvojno naravnan, hkrati pa v njem namenja komaj polovico sredstev za razvoj v primerjavi s sredstvi, ki so bila za to zagotovljena v prejšnjem obdobju. Naša zahteva po dodatnih sredstvih v tem obdobju je torej legitimna, saj denar ne pomeni dodatka za kmete, ampak bo namenjen razvoju, ki bo generiral dodano vrednost na slovenskih kmetijah,« je poudaril.
Poljedelske kmetije v Pomurju bodo najbolj prizadete
Kaj prinaša predlog strateškega načrta SKP? Večji poudarek namenja dobrobiti živali, za kar je predvidenih 50 milijonov evrov. Nekaj manj kot 70 milijonov evrov je namenjenih naložbam za dvig produktivnosti in tehnološki razvoj vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev in živilskopredelovalne industrije. Omejuje se podpora za naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo, predelavo ali trženje kmetijskih proizvodov, upravičenci lahko v petletnem obdobju pridobijo največ 60 tisoč evrov nepovratnih sredstev za naložbe majhnih kmetij in največ 800 tisoč evrov za naložbe kmetijskih gospodarstev v primarno pridelavo kmetijskih proizvodov. Odpravljajo se tudi zgodovinske plačilne pravice, saj prehaja kmetijstvo na enotno plačilo 156 evrov po hektarju, sprememba je tudi pri proizvodno vezanih plačilih, ki ostajajo za sektorje v težavah, in sicer za govedo bo plačilo znašalo 90 evrov na glavo velike živine, 100 evrov za krave dojilje, 100 evrov za prirejo mleka na gorskih območjih, 16 evrov na žival za rejo drobnice, izključen pa je sektor žit, kar je za svetnike iz Pomurja nesprejemljivo.
»Pogojno smo se strinjali z marsičim, jasno in javno so na ministrstvu privolili, da bo proizvodno vezano plačilo ostalo tudi za žita, sicer v okrnjeni obliki in za približno 70 evrov na hektar, vendar je bil ta sektor izključen. V severovzhodni Sloveniji bomo zato kmetje in poljedelske kmetije, posledično tudi živinorejske kmetije, najbolj prizadeti. Največ težav bo pri manjših tako imenovanih polprofesionalnih kmetijah, ki obdelujejo le nekaj hektarjev zemlje, vendar so zelo pomembne za razvoj in ohranjanje podeželja ter za pridelavo hrane, kar je glavno vodilo SKP,« je bil v javni razpravi jasen Meolic. Opozoril je še na eno problematično spremembo v predlogu, pomanjkanje kalkulacij, potrebnih za izračun posameznih ukrepov. »Kako naj se kmetje odločamo, v kakšne ukrepe bi šli? Prav tako ne vemo, kako lahko damo pripombe k nečemu, kar finančno še ni ovrednoteno,« se je spraševal.
Tudi v KGZS menijo, da je treba kmetijska gospodarstva obravnavati kot celoto, saj sredstva, ki jih posamezno kmetijsko gospodarstvo pridobi iz ukrepov kmetijske politike, močno vplivajo na finančni položaj. »Težava je v tem, da strateški načrt vsebuje intervencije, kjer so zneski na hektar znani, in intervencije, kjer ti zneski še niso znani, prav tako niso znane vse kalkulacije, ki so osnova za izračun ukrepov,« so zapisali v KGZS v sporočilu, ki so ga po seji sveta poslali javnosti. Zbornica bo zbrala dodatne pripombe, stališča in zahteve ter jih poslala pristojnemu ministrstvu, da jih vključi v predlog strateškega načrta. »Pripravljavci strateškega načrta so se pri njegovi pripravi trudili, da bi obdržali obstoječe stanje, niso pa gledali v prihodnost in na izzive, ki so pred slovenskimi kmeti,« je strnil Andrej Horvat.